Dodiplomski univerzitetni študijski program Jezik in literatura v digitalnem svetu (vpis od 2025/2026)

Opis programa

Študijski program je namenjen vsem, ki jih zanimajo književnost, jezikoslovje in kultura. Klasičnim metodam, temeljnim znanjem in kompetencam na omenjenih področjih program dodaja pomembne poudarke na področju digitalnih ter interdisciplinarnih kompetenc. Program s praktičnim usposabljanjem poglablja uporabnost pridobljenih veščin in znanj, študentke in študente pripravi na delo tako v tradicionalnih kot sodobnih raziskovalnih, strokovnih in pedagoških okoljih. Študij ima tri smeri:

• Slovenistika
• Literatura in kultura
• Slovenski jezik in jezikovni podatki

SMER SLOVENISTIKA
Smer omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področjih slovenistike, splošnega jezikoslovja in literarnih ved. Obvezne predmete, pri katerih se študentke in študentje seznanijo s temeljnimi znanji s področij jezikoslovja ter literarnih ved, dopolnjujejo izbirni predmeti, s katerimi študentke in študenti poglobijo vsebine in razširijo svoje interdisciplinarno znanje za nadaljnji študij ali zaposlitev na področju.

SMER LITERATURA IN KULTURA
Interdisciplinarna smer omogoča pridobitev temeljnih znanj s področij literarne vede, kulturnih študij, digitalne humanistike ter literarne in kulturne zgodovine. Poleg kompetenc, ki študentkam in študentom omogočajo razumevanje literarnih in kulturnih pojavov, digitalnih platform, medijev in popularne kulture v narodnih in mednarodnih kontekstih, smer omogoča tudi pridobitev praktičnih veščin, ki segajo vse od poznavanja založniških praks in digitalno-vizualnega ustvarjanja do obvladovanja temeljnih načel kritiškega in kreativnega pisanja.

SMER SLOVENSKI JEZIK IN JEZIKOVNI PODATKI
Smer študentkam in študentom poda temeljna znanja o jezikoslovju, slovenskem jeziku in jeziku nasploh. Poleg teoretičnih spoznanj vede o jeziku študentkam in študentom posreduje tehnična znanja in digitalne spretnosti ter jih tako pripravi za delo s podatki, s slovenskim jezikom in delo v raziskavah, a se pri tem ne odpove sodobnim veščinam dela z ljudmi. Študentke in študente pripravi za nadaljnji študij in delo v svetu, ki ga zaznamujeta večkulturnost in večjezičnost.

Vpisni pogoji

V univerzitetni študijski program Jezik in literatura v digitalnem svetu se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja predšolska vzgoja in ekonomski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik vpišejo kandidati in kandidatke, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 46 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programih, in sicer s področij, ki se po vsebini ujemajo vsaj 70 % z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu.

Po merilih za prehode se lahko direktno v 3. letnik vpišejo kandidati in kandidatke, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 104 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programih, in sicer s področij, ki se po vsebini ujemajo vsaj 70 % z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu.

Program se izvaja v slovenskem jeziku oziroma njegovi deli se lahko izvajajo tudi v tujem jeziku v skladu z opredelitvami iz Zakona o visokem šolstvu.

Temeljni cilji študija

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta oz. diplomantko kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti, ter jih pri tem povezovati z drugimi področji humanistike. Od diplomanta oz. diplomantke zato lahko pričakujemo uspešno proučevanje slovenskega jezika in književnosti v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov ter digitalnih okolij. Diplomant oz. diplomantka bo usposobljena za samostojno aplikativno delo ter sposobna vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki in strokovnjakinjami iz različnih znanstvenih disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju jezikoslovnih, literarnih, slovenističnih in sorodnih ved.

Študijski program Jezik in literatura v digitalnem svetu omogoča študentu oz. študentki, da:
• poglobi poznavanje slovenskega jezika in ved, ki ga preučujejo, ter njihovih povezav z drugimi področji humanistike;
• poglobi poznavanje slovenske književnosti in ved, ki jo preučujejo, ter njihovih povezav z drugimi področji humanistike;
• se seznani s kulturnimi, zgodovinskimi in družbenimi pojavi slovenskega prostora v globalnem kontekstu;
• spozna različne metodologije znanstvenega raziskovanja pojavov jezika, literature in kulture, s posebnim poudarkom na digitalnih orodjih in pristopih;
• spozna in preizkusi možnosti aplikacije študijskih vsebin pri reševanju konkretnih problemov v praksi;
• pridobi specifična znanja, potrebna za zaposlitev v različnih sektorjih;
• razvija sposobnost kritičnega razmišljanja in samostojnega dela.

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta oz. diplomantko kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika, jezikoslovja in književnosti ter kulture, še posebej v digitalnem kontekstu, ter jih pri tem povezovati z drugimi področji humanistike.
Delež prostih izbirnih vsebin, pri čemer lahko študent oz. študentka vpiše tudi predmete drugih študijskih programov, ki se izvajajo na UNG ali na drugih univerzah in visokošolskih zavodih, zagotavlja širok spekter kompetenc in interdisciplinarnost znanj.

a) Kompetence s področja jezikoslovnih ved:

• poznavanje temeljnih značilnosti sodobnega slovenskega jezika;
• poznavanje zgodovinskega razvoja slovenskega jezika;
• poznavanje regionalnih in drugih specifičnih značilnosti slovenskega jezika;
• določanje in razumevanje različnih dejavnikov vpliva na modifikacije jezika;
• obravnava jezika kot specifičnega pojava z vidika kognitivnih, humanističnih in družboslovnih ved;
• uporaba najpomembnejših sodobnih jezikoslovnih raziskovalnih metodologij, s poudarkom na digitalnih orodjih;
• poznavanje slovenskih in tujih jezikoslovnih priročnikov, učbenikov in druge strokovne literature;
• poznavanje znanstvene literature s področja slovenskega jezikoslovja in jezikoslovnih ved;
• poznavanje razvoja jezikoslovnih šol, smeri in tokov na Slovenskem in v svetu;
• uporaba računalniške tehnologije pri raziskovanju jezika in književnosti in osnove oblikovanja računalniških orodij za oblikovanje in analizo elektronskih besedilnih korpusov;
• sposobnost oblikovanja jezikovno neoporečnih in pragmatično uspešnih besedil v slovenskem jeziku;
• sposobnost lektoriranja besedil v slovenskem jeziku ter jezikovnega svetovanja.

b) Kompetence s področja literarnih ved:

• poznavanje temeljnih značilnosti slovenske književnosti, s poudarkom na medkulturnem kontekstu in digitalnih okoljih;
• poznavanje zgodovinskega razvoja slovenske književnosti, s poudarkom na medkulturnem kontekstu;
• poznavanje različnih, še posebej sodobnih kulturnih in digitalnih dejavnikov vpliva na slovensko književnost;
• poznavanje temeljev literarnih ved ter njihove vpetosti v druga področja humanistike;
• poznavanje najpomembnejših sodobnih raziskovalnih metodologij na področju literarnih ved, s poudarkom na orodjih in okoljih
digitalne humanistike;
• poznavanje slovenskih in tujih literarnih del;
• poznavanje znanstvene literature s področja slovenske književnosti in literarnih ved;
• poznavanje razvoja šol, smeri in tokov literarne zgodovine, teorije in kritike na Slovenskem in v svetu;
• sposobnost kritične obravnave in ocene literarnega dela ter njegova interpretacija, s poudarkom na njegovem kulturnem in
medijskem kontekstu.

c) Druge specifične kompetence:

• poznavanje osnov računalništva ter dela z digitalnimi orodji in platformami, še posebej v kontekstu digitalne humanistike;
• poznavanje tujih jezikov za potrebe vsakodnevne, strokovne in poslovne komunikacije;
• poznavanje zgodovine slovenskega in sosednjih narodov, tudi v širšem mednarodnem kontekstu;
• poznavanje temeljev drugih humanističnih in družboslovnih ved (na ravni prostih izbirnih predmetov)
• poznavanje vsebin s področja poslovnih, tehniških, naravoslovnih in drugih vsebin (na ravni prostih izbirnih predmetov, v sklopu
katerih lahko študent oz. študentka izbere tudi predmete drugih študijskih programov, ki se izvajajo na UNG ali na drugih univerzah
in visokošolskih zavodih, v obsegu do 20 ECTS).

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Preverjanje znanja je načrtovano vnaprej. Pri vsakem predmetu so vsaj trije izpitni roki. Način ocenjevanja znanja študentov in študentk je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer je poleg pisnega izdelka pomembna tudi ustna predstavitev..i. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Pridobljeno znanje se preverja s pisnimi in/ali ustnimi izpiti, lahko pa tudi s kolokviji kot sprotno obliko preverjanja znanja.