Dodiplomski univerzitetni študijski program Jezik in literatura v digitalnem svetu (vpis od 2025/2026)

Več informacij o študijskem programu je na voljo tukaj (pdf, 359KB).

Opis programa

Študijski program je namenjen vsem, ki jih zanimajo književnost, jezikoslovje in kultura. Klasičnim metodam, temeljnim znanjem in kompetencam na omenjenih področjih program dodaja pomembne poudarke na področju digitalnih ter interdisciplinarnih kompetenc. Program s praktičnim usposabljanjem poglablja uporabnost pridobljenih veščin in znanj, študentke in študente pripravi na delo tako v tradicionalnih kot sodobnih raziskovalnih, strokovnih in pedagoških okoljih. Študij ima tri smeri:

• Slovenistika
• Literatura in kultura
• Slovenski jezik in jezikovni podatki

Smer Slovenistika
Smer omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področjih slovenistike, splošnega jezikoslovja in literarnih ved. Obvezne predmete, pri katerih se študentke in študentje seznanijo s temeljnimi znanji s področij jezikoslovja ter literarnih ved, dopolnjujejo izbirni predmeti, s katerimi študentke in študenti poglobijo vsebine in razširijo svoje interdisciplinarno znanje za nadaljnji študij ali zaposlitev na področju.

Smer Literatura in kultura
Interdisciplinarna smer omogoča pridobitev temeljnih znanj s področij literarne vede, kulturnih študij, digitalne humanistike ter literarne in kulturne zgodovine. Poleg kompetenc, ki študentkam in študentom omogočajo razumevanje literarnih in kulturnih pojavov, digitalnih platform, medijev in popularne kulture v narodnih in mednarodnih kontekstih, smer omogoča tudi pridobitev praktičnih veščin, ki segajo vse od poznavanja založniških praks in digitalno-vizualnega ustvarjanja do obvladovanja temeljnih načel kritiškega in kreativnega pisanja.

Smer Slovenski jezik in jezikovni podatki
Smer študentkam in študentom poda temeljna znanja o jezikoslovju, slovenskem jeziku in jeziku nasploh. Poleg teoretičnih spoznanj vede o jeziku študentkam in študentom posreduje tehnična znanja in digitalne spretnosti ter jih tako pripravi za delo s podatki, s slovenskim jezikom in delo v raziskavah, a se pri tem ne odpove sodobnim veščinam dela z ljudmi. Študentke in študente pripravi za nadaljnji študij in delo v svetu, ki ga zaznamujeta večkulturnost in večjezičnost.

Možnost zaposlovanja

Študijski program Jezik in literatura v digitalnem svetu je usmerjen v pridobitev znanj in kompetenc, ki so potrebne za delo na številnih in različnih področjih slovenistike ter tudi širše, med različnimi humanističnimi področji, s posebnim poudarkom na digitalnih platformah in orodjih. Študente želimo namreč pripraviti na raznolike karierne poti, ki združujejo klasična področja humanistike z zahtevami sodobnega digitalnega sveta.

Naši diplomanti in diplomantke so zaposljivi na področjih:
• lektorskega dela (oblikovanje in lektoriranje govornih in pisnih besedil);
• jezikovnega svetovanja;
• knjižničarstva;
• dokumentaristike;
• založništva;
• novinarstva;
• uredništva;
• muzejske dejavnosti;
• kulturne dejavnosti;
• medijske dejavnosti;
• umetnostne dejavnosti.

Diploma smeri Slovenistika diplomante in diplomantke pripravi na delo na vseh na začetku navedenih področjih.

Diplomantke in diplomanti programa z bolj izraženim individualno-kreativnim potencialom lahko delujejo tudi na področju kulture in umetnosti kot samozaposleni v kulturi. Sodelujejo lahko pri izbranih produkcijah in projektih, ki zahtevajo interpretatorje kulturne dediščine, scenariste, urednike, lektorje ali pa se uveljavijo kot pisatelji ali avtorji oddaj v radijskih in televizijskih medijih. Nekateri izmed profilov že leta sodijo med deficitarne poklice na področju kulture (npr. kritik/recenzent), kar pomeni, da so na trgu dela še posebej iskani.

Ob tem omogoča diploma smeri Literatura in kultura zaposlitev na tradicionalnih delovnih mestih, kot so delo v založništvu, medijih (tiskani, digitalni, radio, televizija) ter v javnih ali zasebnih kulturnih ustanovah (knjižnice, muzeji, galerije, kinematografij). Kompetence, pridobljene na tej smeri, so iskane tudi v novinarstvu, marketingu, ustvarjanju in oblikovanju besedil, vključno z delom v agencijah za odnose z javnostmi in v oglaševanju.

Diploma smeri Slovenski jezik in jezikovni podatki diplomante in diplomantke pripravi na lektoriranje in jezikovno svetovanje, zaradi poznavanja jezikovnih orodij in digitalnih okolij pa so pripravljeni tudi na delo v jezikovnih in podatkovnih raziskavah, digitalni humanistiki in v vlogah, ki zahtevajo interdisciplinarno povezovanje znanj, analizo podatkov in sodelovanje v večkulturnih ter večjezičnih okoljih.

Vpisni pogoji

V univerzitetni študijski program Jezik in literatura v digitalnem svetu se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja predšolska vzgoja in ekonomski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:
• splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk) in
• oceno pri predmetu slovenščina v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk)

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani:
• glede na splošni uspeh pri poklicni maturi (60 % točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30 % točk) in
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10 % točk).

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik vpišejo kandidati in kandidatke, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 46 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programih, in sicer s področij, ki se po vsebini ujemajo vsaj 70 % z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu.

Po merilih za prehode se lahko direktno v 3. letnik vpišejo kandidati in kandidatke, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 104 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programih, in sicer s področij, ki se po vsebini ujemajo vsaj 70 % z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu.

Temeljni cilji študija

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta oz. diplomantko kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti, ter jih pri tem povezovati z drugimi področji humanistike. Od diplomanta oz. diplomantke zato lahko pričakujemo uspešno proučevanje slovenskega jezika in književnosti v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov ter digitalnih okolij. Diplomant oz. diplomantka bo usposobljena za samostojno aplikativno delo ter sposobna vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki in strokovnjakinjami iz različnih znanstvenih disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju jezikoslovnih, literarnih, slovenističnih in sorodnih ved.

Možnosti nadaljevanja študija

Študijski program omogoča tudi nadaljevanje študijske in raziskovalne poti na področjih:
• slovenistike (pedagoških in nepedagoških smeri);
• splošnega in primerjalnega jezikoslovja;
• literarne teorije;
• primerjalne književnosti;
• digitalne humanistike;
• prevajalstva;
• bibliotekarstva;
• novinarstva;
• medijskih študij;
• kulturnih študij;
• folkloristike;
• gledaliških in drugih uprizoritvenih zvrsti;
• sodobnih umetniških in sorodnih interdisciplinarnih praks;
• drugih humanističnih ved.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Preverjanje znanja je načrtovano vnaprej. Pri vsakem predmetu so vsaj trije izpitni roki. Način ocenjevanja znanja študentov in študentk je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer je poleg pisnega izdelka pomembna tudi ustna predstavitev. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Pridobljeno znanje se preverja s pisnimi in/ali ustnimi izpiti, lahko pa tudi s kolokviji kot sprotno obliko preverjanja znanja.