Uvod v študij književnosti

• Predstaviti različne opredelitve književnosti, osnove literarne teorije ter temeljne odnose med različnimi literarnimi prisotpi;
• Obravnavati temeljne koncepte najvidnejših teoretskih smeri in razumeti njihovo praktično aplikacijo;
• predstaviti osnovne elemente za samostojen analitičen študij književnosti;
• pripraviti študente za študij in sodelovanje pri ostalih literarnoteoretskih predmetih;
• spodbujati natančno in kritično branje teoretskih besedil ter usvajanje veščin akademskega pisanja.

Ni pogojev za vključitev.

Študenti se pri predmetu seznanijo z osnovnimi vprašanji opredelitve književnosti (konvencionalna raba jezika, diskurz, literarnost, fikcija, bralska perspektiva, kanon, ideologija, Drugi in drugost, intertekstualnost in intermedialnost), njenih vlog ter z razlikovanji in protislovji, ki vplivajo na njeno opredelitev še posebej v odnosu do drugih področij. Tovrstna vprašanja predstavljajo osnovo znanstvenega preučevanja književnosti oziroma literarnih metodologij ter njenih učinkov.

Predmet predstavi literarne termine in koncepte, ki so bistveni za analitične pristope k preučevanju literature. Prek spoznavanja osrednjih literarnih terminov in konceptov se študenti seznanijo tudi s temeljnimi opredelitvami literature s perspektiv različnih teoretskih tradicij.

Predmet po eni strani predstavi osnove razmerja med retoriko (retorične figure, metafora, metonimija, sinekdoha), poetiko (zvrsti, vrste, žanri) ter stilistiko, po drugi strani pa predstavi tudi osnove teorije pripovedi (oblike, vloge, modeli, elementi, prezentacija, perspektiva), ki so potrebne za elementarno analizo ter interpretacijo proznih ali dramskih besedilih ter njihovih kontekstov.

Poleg tega predmet ponuja tudi pregled teoretskih šol, ki so s svojimi pristopi, idejami ter koncepti poglavitno vplivale na teoretsko preučevanje in branje književnosti: formalizem (znanstvena metoda, literarnost, potujitev,) fenomenologija (imanentno branje, Lebenswelt), hermenevtika (bit, pomen), recepcijska teorija (vloga bralstva, proces branja, implicirani bralec, bralski užitek), strukturalizem (struktura, relacijskost, znak, mit, dialoškost) poststrukturalizem (pisava, dekonstrukcija, diskurz, avtor) in psihoanaliza (nezavedno, logika sanj, sublimacija, tesnoba vplivanja).

Preverjanje znanja pri predmetu je naravnano na način, da prek eksplikacije izbranega teoretskega besedila spodbuja natančno in kritiško branje teorije ter usvajanje veščin akademskega pisanja, prek aktivnega sodelovanja v seminarju pa samostojno uporabo predstavljenih literarnih konceptov in metod.

Temeljna literatura in viri:
Culler, Jonathan D. (2008). Literarna teorija: zelo kratek uvod. Ljubljana: Krtina, 2008. / Literary theory: a very short introduction. Oxford: Oxford University Press, 2011.
Eagleton, Terry (1996). Literary Theory: An Introduction. Malden; Oxford; Victoria: Blackwell Publishing.
Virk, Tomo (2003). Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Virk, Tomo (2001). Primerjalna književnost danes - in jutri?. Primerjalna književnost, letnik 24, številka 2, str. 9-31.

Priporočena literatura (literarnoteoretski pregledi):
Baldick, Chris (2001). The Concise Oxford Dictionary of Literary Terms. Oxford; New York: Oxford University Press.
Pugh, Tison in Johnson, E. Margaret (2014). Literary Studies: A Practical Guide. London; New York: Routledge.
Wurth Brillenburg, Kiene in Ann, Rigney (2019). The Life of Texts: An Introduction to Literary Studies, Amsterdam: Amsterdam University Press.

K obvezni literaturi se vsako študijsko leto določijo tudi znanstveni članki in literarna dela za obravnavane teme na predavanjih in delo v seminarju.

Znanje in razumevanje:
(Študent …)

• spozna temeljne opredelitve književnosti ter iz njih izhajajoče analitične pristope;
• spozna podobnosti in razlike med različnimi teoretskimi pristopi ter njihove omejitve;
• spozna temeljne teoretske koncepte za študij različnih elementov ter raznolikih razsežnosti književnosti;
• spozna principe akademskega pisanja in kritičnega branja teoretskih besedil.

Veščine:
(Študent …)

• osvoji zmožnost branja in primerjave literarnih pristopov;
• razvija razumevanje analitičnih orodij ter njihove praktične rabe pri branju književnosti;
• nauči se brati književnost iz različnih perspektiv;
• nauči se razumeti lastni bralski položaj v odnosu do ostalih perspektiv.

Eksplikacija/pisni izdelek (pogoj za izpit) (20%)
Aktivno sodelovanje v seminarju (30%)
Pisni izpit (ki se ga lahko opravi tudi s sprotnimi kolokviji) (50%)

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi zagovarjala doktorsko disertacijo na temo koncepta brezpredmetnosti ter nereprezentativnega pesništva in vizualne umetnosti v simbolizmu in avantgardi. Od leta 2019 do 2021 je vodila raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): večsmerna in transnacionalna genealogija, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Zaposlena je kot izredna profesorica na Raziskovalnem centru in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

1. PRANJIĆ, Kristina. Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. In: BRU, Sascha (ed.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, pp. 297–312.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada: from Prague to Zagreb (1920–1922). Svět literatury, 2021, vol. 31, no. 64, pp. 89–103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost. 43.3 (2020). 139–157.
4. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije: primer ruskega konstruktivizma = Overcoming Gravity at the Intersection of Art and Technology: The Example of Russian Constructivism. Časopis za kritiko znanosti Journal for the Critique of Science, Imagination & New Anthropology. 277.47 (2019). 102–116.
5. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and Economy in Poetry. Slavica Tergestina 22 (2019). 50–68.

Doc. dr. Primož Mlačnik je doktoriral na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL), kjer je leta 2020 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Razmerje med melanholijo in modernostjo na primeru književnosti Franza Kafke. V okviru projeta TILDA (Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne 2021-2024), ki ga financira Raziskovalna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), je zaposlen kot raziskovalec na Centru za humanistiko Fakultete za humanistiko (FH) Univerze v Novi Gorici (UNG). V preteklosti je na FDV UL predaval ter sodeloval pri številnih predmetih s področja kulturnih študij in literature. Trenutno na Filozofski fakulteti (FF) UL predava predmet Kulturne politike in knjiga v Evropski uniji in Sloveniji, medtem ko na FH UNG predava pri različnih predmetih s področja literarne vede in kulturnih študij. Raziskovalno se ukvarja predvsem s kulturnimi študijami detektivske proze ter kritično-teoretskimi študijami primerov slovenskih detektivskih romanov. Dela tudi kot pisatelj.

1. MLAČNIK, Primož. From minor literature to neoliberal noir : the detective novels of Sergej Verč. Caietele Echinox. 2022, vol. 43, str. 77–92.
2. MLAČNIK, Primož. Virus : neoliberalni detektiv v imuni slovenski družbi. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 43, št. 1, str. 181–200.
3. MLAČNIK, Primož. Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 67, št. 3, str. 5–15.
4. MLAČNIK, Primož. Dekonstrukcijskost manjšinskih detektivskih romanov Sergeja Verča. Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 22, št. 3, str. 859–886, ilustr.
5. MLAČNIK, Primož. Kulturistike - kulturološka branja beletristike. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 12, št. 2, str. 46–57.