Študentski projekti

PROJEKT INSPIRO 2.0

Univerza v Novi Gorici s projektom INSPIRO 2.0 odpira vrata raziskovalnega sveta študentom iz vse Slovenije. Namen projekta je izbrati najboljše ideje študentskih projektov in jim omogočiti, da zaživijo v praksi.

Študenti imajo priložnost delati na vrhunski raziskovalni opremi in infrastrukturi, ki je sicer dostopna predvsem raziskovalcem. Univerza jim tako ponuja edinstveno izkušnjo – vključitev v pravo znanstvenoraziskovalno delo, razvijanje lastnih idej ter sodelovanje z mentorji in raziskovalnimi ekipami.

Projekt INSPIRO 2.0 spodbuja ustvarjalnost in raziskovalni duh ter odpira dodatne poti za nadarjene študente, ki želijo preseči okvirje rednega študija. Mladi raziskovalci dobijo okolje, kjer lahko svoje zamisli preizkusijo, razvijejo in prispevajo k širši skupnosti znanja.

Na Fakulteti za humanistiko sodelujemo z dvema projektoma:

PROJEKT: Povezave med čustveno obarvanostjo pisem in uspešnostjo transkripcije z uporabo HTR metod: kako zveni (ne)berljivost čustev?
- študentka: Emilija Vučićević (Magistrski študijski program Humanistični študij, 2. letnik);
- mentorica: doc. dr. Ivana Zajc;
- objave na družbenih omrežjih: Usposabljanje na poletni šoli v Berlinu; 𝐀𝐓𝐑𝐈𝐔𝐌 𝐒𝐮𝐦𝐦𝐞𝐫 𝐒𝐜𝐡𝐨𝐨𝐥 𝐯 𝐁𝐞𝐫𝐥𝐢𝐧𝐮; Raziskovalni dnevnik; 𝐊𝐚𝐤𝐨 𝐫𝐚č𝐮𝐧𝐚𝐥𝐧𝐢š𝐤𝐢 𝐦𝐨𝐝𝐞𝐥 "𝐛𝐞𝐫𝐞" č𝐮𝐬𝐭𝐯𝐞𝐧𝐚 𝐩𝐢𝐬𝐦𝐚?

PROJEKT: Krasna si, bistra hči planin in toksinov ..."
Momir Trifunjagić (Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina, 3. letnik

“Krasna si, bistra hči planin in toksinov... ”

Vizualno-etnografska raziskava okoljskih vplivov industrijske dediščine v Kanalu ob Soči

Projekt združuje humanistično, okoljevarstveno in umetniško raziskovanje, ki osvetljuje vsakdanje življenje prebivalcev Kanala ob Soči in okolice, prostora, kjer se prepletajo lepota reke Soče, turistični potenciali ter sence industrijske preteklosti.

S pomočjo vizualne etnografije, intervjujev in umetniške fotografije, v kombinaciji z okoljskimi podatki in znanstvenimi analizami, raziskava razkriva prepletenost delavske dediščine, toksične zapuščine nekdanje azbestne in sedanje cementarne dejavnosti ter sodobnih okoljskih izzivov. Celotno raziskava bo zaključno predstavljena na razstavi kot POP UP na festivalu Pixxelpoint 15. 11. 2025.

Projekt povezuje tri vidike:
Zgodovinsko-humanistični vidik: raziskuje, kako je bil azbest nekoč simbol napredka, delavske identitete in preživetja, danes pa ostaja vir bolezni in kolektivne travme. Opira se na lokalne pripovedi, knjigo Primer: Anhovo, o azbestu ter terensko raziskavo čustvenih in materialnih razsežnosti toksičnosti.
Okoljevarstveni vidik: naslavlja dolgoročne vplive (so)sežiga v cementarni na kakovost zraka, tal in zdravja. Poudarja vlogo nevladnih organizacij in povezuje okoljske analize z diskurzi Evropske prestolnice kulture, ki pogosto izpostavlja turistične in razvojne priložnosti.
Umetniški vidik: skozi avtorsko fotografijo in razstavo ustvarja prostor refleksije in senzibilizacije, POP UP razstava postane sredstvo za vizualizacijo nevidnih posledic, pa tudi za estetsko predstavitev trpljenja, odpora in regeneracije.

Namen projekta je spodbuditi dialog o vplivih industrije na okolje, zdravje in skupnost, ter odpreti prostor za razmislek o prihodnosti regije, ki je danes vpeta tudi v programe Evropske prestolnice kulture. Zaključek raziskave bo predstavljala razstava umetniške fotografije, povezana z okoljskimi podatki, osebnimi pričevanji in zgodovinskim kontekstom.

Projekt je trenutno v fazi analize terenskega dela, ki sta ga izvedla študenta humanistike Momir Trifunjagić in umetnosti Gašper Rebernik, z raziskovanjem vplivov industrije od Anhovega do Gorice in čez mejo.

Momir Trifunjagić (FH), Tilen Curk (FZO), Gašper Rebernik (AU)

objave na družbenih omrežjih :

Utrinki iz raziskave projekta