Raziskovalni projekt
Digitalna humanistika, interdisciplinarni magistrski študijski program
Cilji in kompetence
Sposobnost branja strokovne literature in njene kritične obravnave, zmožnost kritične analize podatkov, zmožnost predstavljanja raziskovalnih dosežkov sposobnost planiranja in izvedbe raziskovalnega dela zmožnost argumentiranja in zagovarjanja lastnih raziskovalnih hipotez in ugotovitev.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Študent mora biti vpisan v prvi letnik študijskega programa Digitalna humanistika.
Vsebina
- Uvod
- Predstavitev projektnih ciljev
- Napotki za projektno delo - Podrobnejši načrt projektnega dela
- Določitev skupin in razdelitev dela
- Določitev faz projekta
- Terminski plan
- Konsultacije - Realizacija projektnih ciljev
- Analiza stanja
- Generiranje in izbor možnih rešitev
- Realizacija po fazah z vmesnimi predstavitvami
- Konsultacije - Zaključno poročanje o delu in rezultatih
- Priprava poročila v obliki spletne strani
- Konsultacije - Zaključna analiza poteka projekta
- Kritično ovrednotenje poteka dela in rezultatov
- Povzetek izkušenj
Predvideni študijski rezultati
Od študentov se pričakuje, da pokažejo konkreten napredek pri samostojnem raziskovalnem delu.
Temeljna literatura in viri
Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. Cambirdge, Massachusetts & London: The MIT Press, 2012. 26. 10. 2015 http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262018470_Open_Access_Edition.pdf
Druga literatura glede na naravo predmeta ni predpisana vnaprej. Določi se vsako leto posebej glede na vsebino izbranega projekta, delno pa jo kot del študijskega procesa poiščejo tudi študenti sami.
Načini ocenjevanja
Projekt (70%), sodelovanje na predavanjih in seminarju (30%).
Reference nosilca
Izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž je predavateljica književnosti in dekanja na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici. Njena raziskovalna področja so novi pristopi v literarni vedi (predvsem študiji spolov), digitalna humanistika medkulturni stiki, literarna geografija, slovenska dramatika.
MIHURKO PONIŽ, Katja. Gendering the capital : Zofka Kveder's rhetorical construction of women's position in the urban topography. Neohelicon, ISSN 0324-4652, 2014, vol. 41, no. 1, str. 63-76.
MIHURKO PONIŽ, Katja. Feminist literary studies in the context of Slovene academic writing. V: HLADNIK, Miran (ur.). Slovenska literarna veda danes = Slovene literary studies today, (Slavistična revija, ISSN 0350-6894, letn. 61, št. 1). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2013, letn. 61, št. 1, str. 209-214, 215-221.
MIHURKO PONIŽ, Katja. Nation and gender in the writings of Slovene women writers : 1848-1918. Aspasia, 2008, vol. 2, str. 28-43.
MIHURKO PONIŽ, Katja. Gender and narration in the writings of three 19th-century Slovene women : Pavlina Pajk, Luiza Pesjak and Zofka Kveder. V: STEINBRÜGGE, Lieselotte (ur.), VAN DIJK, Suzan (ur.). Narrations genrées : écrivaines dans l'histoire européenne jusqu'au début du XXe siècle, (La République des Lettres, 56). Louvian; Paris; Walpole (MA): Peeters, 2014, str. 301-319.
MIHURKO PONIŽ, Katja. The representations of Slavic nations in the writings of Josipina Turnograjska. V: SANZ, Amelia (ur.). Women telling nations, (Women writers in history, 1). Amsterdam; New York: Rodopi, 2014, str. 169-190.