Dodiplomski univerzitetni študijski program Kulturna zgodovina (vpis od 2023/2024)

Opis programa

Kompleksni in večpomenski sodobni družbeno-politični in okoljski procesi (migracije, vojne, podnebne spremembe, populizmi, revščina, zatiranje pravic ranljivih skupin) zahtevajo razvoj humanističnih študijev, ki bodo pripomogli k celostnemu, kritičnemu in participativnemu razumevanju in razvoju lokalnih, nacionalnih in transnacionalnih skupnosti. V tem kontekstu smo na Univerzi v Novi Gorici, Fakulteti za humanistiko preoblikovali Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina. Prihodnjim intelektualcem bo ponujal znanja, kompetence, veščine in raziskovalne teme, ki bodo spodbudile priložnosti za kritično ovrednotenje in razmišljanje o zgodovinskih izkušnjah in kulturnih praksah v lokalno-globalni in medkulturni perspektivi. Študijski program se od starega razlikuje v tem, da zagotavlja poglobljeno poznavanje konceptov, kot so kultura - večkulturnost, spomin, dediščina, migracije, meje in z njimi povezani procesi in prakse interpretacije preteklosti, ki se jih bo obravnavalo v prenovljenih učnih programih obveznih predmetov. Hkrati večjo pozornost namenjamo predmetom, ki obravnavajo razvoj zgodovinopisja in metodologijo zgodovinskega raziskovanja. Novi obvezni predmeti (npr. Kulturna dediščina v historični perspektivi, Uvod v študije diaspore: zgodovinske in sodobne perspektive, študije spomina, Študij spomina) vključujejo tudi poznavanje raziskovalnih pristopov sorodnih humanističnih ved (etnologije, antropologije, sociologije). Na novo tudi uvajamo tudi predmet Skupinski projekt – veščine projektnega raziskovanja, pisanja in predstavljanja, pri katerem bodo prihodnji intelektualci pridobili vsa znanja in kompetence za pripravo, pisanje in upravljanje projektov. Projektno delo namreč kulturnim zgodovinarjem marsikdaj predstavlja prvo zaposlitveno možnost.

Nov študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina tako zajema vse tiste vsebine, ki so potrebne za prihodnje strokovnjake s področja humanistike, da bodo sposobni opravljati dela v raziskovalnih, kulturnih, turističnih, medijskih in ustvarjalnih dejavnostih. Ob pridobivanju in razumevanju teoretičnega znanja bodo študente bogatili svoje obzorje z reševanjem, vodenjem in predstavljanjem konkretnih in praktičnih projektnih nalog, kulturnih dogodkov in raziskovalnih tem, ki so zanimive tako za razumevanje njih samih, njihovega lokalnega okolja kot širšega regionalnega, nacionalnega in mednarodnega prostora. Hkrati jim bo obmejni prostor Goriške regije, na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, ponudil številne priložnosti za raziskovanje, razumevanje in vrednotenje medkulturnih stikov in težkih zgodovinsko-političnih odločitev. Te še danes močno zaznamujejo, razdvajajo ali povezujejo lokalne skupnosti. Hkrati zastavljeni študij nudi pomembno oporo slovenski skupnosti v zamejstvu.

Novi in preoblikovani predmeti na študijskem programu prve stopnje Kulturna zgodovina bodo tudi obogateli raziskave Raziskovalnega centra za humanistiko (RCH), kjer si raziskovalci želimo več interdisciplinarnih raziskav z naslednjih področij: medkulturni in zgodovinski stiki; medsebojni vplivi in izmenjave med različnimi družbenimi skupinami s fokusom na spolu; odnosi med periferijo in centri; kulturne prakse med tradicijo in sodobno ustvarjalnostjo.

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili splošno maturo;
• pred 1. 6. 1995 zaključili kateri koli štiriletni srednješolski program;
• opravili poklicno maturo po srednješolskem programu z istega strokovnega področja (Klasius-P-16 področje 02: Umetnost in humanistika; 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost; 04: Poslovne in upravne vede, pravo) in izpit maturitetnega predmeta zgodovina. Če je kandidat ali kandidatka zgodovino opravlja-a pri poklicni maturi, pa izpit iz enega od maturitetnih predmetov: geografija, umetnostne zgodovina ali sociologija.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk);
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk);
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk);
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik vpišejo kandidati, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 46 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na drugih programih prve stopnje iz področja, ki se po vsebini ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni privzeti dela, pri katerih je potrebno obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in veščin. Najpomembnejša med njimi so tista, ki so povezana z varovanjem, interpretacijo in razvojem snovne in nesnovne kulturne dediščine (arhivistika, muzealstvo, dokumentaristika, idr.), z ohranjanjem in razvojem kulturne krajine v agrarnih in urbanih okoljih ter oblikovanjem kulturnih vsebin na področju turizma, vzdržnega razvoja skupnosti, kulturnega managementa, medijev in drugih ustvarjalnih poklicev. Hkrati bodo strokovnjaki opremljeni s temeljnimi znanji s področja migracij, zgodovine žensk in spominskih študij.

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja kulturne zgodovine. Od diplomanta lahko pričakujemo uspešno preučevanje kulturnozgodovinskih vprašanj v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so še posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih ter nacionalnih in transnacionalnih prostorov. Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno in projektno delo.

Splošne (generične) kompetence:

• poznavanje metodologije raziskovalnega dela
• sposobnost in avtonomnost za samostojno raziskovalno delo;
• samostojnost pri odločanju;
• sposobnost prepoznavanja znanstveno zanimivih tem s področja kulturne zgodovine;
• sposobnost povezovanja teorije s praktičnimi primeri iz lokalnega okolja;
• strokovna kritičnost in odgovornost pri raziskovalnem delu, uporabi zgodovinskih virov in interpretaciji rezultatov;
• sposobnost znanstvenega udejstvovanja, pisanja ter predstavljanja lastnega znanstvenega dela;
• ustvarjalnost;
• inovativnost pri interpretaciji in uporabi znanj v praksi;
• iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju;
• pripravljenost na stalno (vseživljenjsko) izpopolnjevanje.

Predmetno-specifične kompetence:
• poglobljeno poznavanje izbranih zgodovinskih tem in kulturnih procesov v kontekstu širšega razumevanja dogodkov ter sprememb v okviru posameznih zgodovinskih obdobjih.
• poznavanje temeljnih smeri v znanstvenem preučevanju zgodovinskih tem in kulturnih procesov;
• poznavanje metodologije zgodovinskega raziskovanja v povezavi s metodologijami drugih ved in raziskav (etnologija, literane vede, umetnostna zgodovina, migracije idr.).
• poznavanje in uporaba postopkov načrtovanja in izvajanja zgodovinske raziskave s kritičnim ovrednotenjem zgodovinskih virov in opredelitvijo ključnih raziskovalnih izzivov in dilem;
• razvijenje sposobnosti za arhivske, terenske in teoretične raziskave in nastanek znanstvenega besedila;
• seznanitev s temeljnimi zgodovinskimi pisnimi in ustnimi viri ter sposobnost njihove kritične porabe pri samostojnem raziskovalnem delu.
• sposobnost analize obravnave zgodovinskih in kulturnih pojavov z vidika njihove zgodovinske in kulturološke, pa tudi širše humanistične interpretacije;
• poznavanje ključnih problemov sodobnih zgodovinskih pristopov in drugih strokovnih ter znanstvenih diskurzov s področja zgodovinskih in (med)kulturnih študij;
• interdisciplinarno povezavovanje študija zgodovin in kultur s sorodnimi disciplinami (etnologija, antropologija, literarne vede, sociologija);
• razumevanje položaja manjšin, etničnih skupin in migrantov ter njihovih kulturnih praks in identifikacijskih procesov v čezmejni, ideološki, nacionalni in transnacionalni perpektivi;
• sposobnost kritičnega razmišljanja o praksah in prezentacijah kulturne in jezikovne raznolikosti;
• široko humanistično obravnavanje ter razumevanje in umeščanje zgodovinskih in kulturnih tem iz lokalnih prostorov v širši kontekst regije, države, Evropske Unije in svetovnih razmerij moči, s posebnim poudarkom na pristopih zgodovinskih in kulturnih študij;
• poznavanje možnosti razvoja kulturnih prostorov in praks med tradicijo in ustvarjalnostjo v kontekstu upoštevanja zgodovinskih izkušenj, mentalitet, identifikacijskih praks in kulturnih okolij;
• razumevanje čustvenega (afektivnega) odnosa do preteklega časa, dojemanja sprememb in novih družbenih tokov;
• poznavanje drugih kultur malih narodov v Jugovzhodni Evropi ter narodnih manjšin Slovenije;
• spoznavanje različnih družbeno-političnih ter kulturnih procesov in praks (npr. žensko gibanje, revolucije, dediščinjenje) v historični perspektivi;
• razumevanje in analitična uporabnost teorije za raziskovanje kulturnozgodovinskih fenomenov za razumevanje konceptov kultura, narava, civilizacija, družba, artefakt;
• poznavanje možnosti prenosa kulturno-zgodovinskih ter drugih humanističnih spoznanj v prakso;
• sposobnost združevanja metodoloških izhodišč z veščino interdisciplinarne ter kritične analize zgodovinskih in kulturnih pojavov in procesov, ki omogoča oblikovanje kompetentnih strokovnih in znanstvenih besedil.
Predmetno - specifične kompetence so podrobneje zapisane v priloženih učnih načrtih po posameznih učnih enotah, kjer so pri vsakem predmetu navedeni vzgojno - izobraževalni smotri.

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe, skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje magistrski študij oziroma študijski program s področja zgodovine, kulturnih študij, migracij, dediščine, etnologije idr.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Uspešno opravljene obveznosti iz vaj in seminarskih nalog so pogoj za pristop k izpitu. Študent in študentka zaključita študij z zagovorom diplomske naloge pred tričlansko komisijo.