Uvod v študij zgodovine

Cilji:

• Študentje/-tke bodo spoznali osnove zgodovinske vede;
• Razvijali bodo sposobnost kritične uporabe različnih vrst objav zgodovinskih virov in literature;
• Preko diskusij in samostojnega dela se bo spodbudilo kritično mišljenje študentov/-tk, zlasti pri njihovem začetnem pristopanju do zgodovinskih virov in literature;
• Študentje/-tke se bodo seznanili z metodološkimi okviri zgodovinopisja in osnovna pravila znanstvenega pisanja.
• Spodbudili bodo refleksijo o sodobni vlogi zgodovine v družbi;

Kompetence:

• sposobnost kritičnega mišljenja;
• Razumevanje osnovne metodologije in konceptov zgodovinske vede;
• razumevanje pomena kritične uporabe; objav zgodovinskih virov in literature;
• Pravilna raba znanstvenega aparata (citiranje, reference)
• Zmožnost vključevanja zgodovinske vednosti v sodobne družbene kontekste;
• Sposobnost pisanja seminarskih nalog in na sploh znanstvenih besedil.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

V okviru predmeta bodo študentje spoznavali temeljne značilnosti zgodovine kot znanstvene discipline, njen razvoj in metodološko zasnovo. Obravnavali bodo različne tipe zgodovinskih virov – pisne, materialne, ustne in digitalne – ter se naučili razlikovati med primarnimi in sekundarnimi viri, pa tudi med viri prve in druge roke.
Posebna pozornost bo namenjena razmerju zgodovinske vede do sorodnih disciplin, kot so arheologija, sociologija, ekonomija, geografija, pravo, etnologija, antropologija, literarna zgodovina, zgodovina umetnosti in biologija, saj interdisciplinarni pristop predstavlja eno izmed sodobnih usmeritev zgodovinopisja.
Študentje bodo spoznali tudi glavne delitve zgodovinske snovi (politična, kulturna, gospodarska, socialna, ideološka, religiozna ipd.) ter se seznanili z osnovami pomožnih zgodovinskih ved, kot so kronologija, paleografija, diplomatika, heraldika in numizmatika.
V sklopu metodološkega dela bodo obravnavali zgodovinopisno metodo, ki vključuje postavljanje raziskovalnih vprašanj, analizo virov in interpretacijo zgodovinskih pojavov. Poudarek bo tudi na osnovah zgodovinarskega pisanja, oblikovanju znanstvenega besedila ter pravilnem navajanju in citiranju virov in literature, pri čemer bodo študentje uporabljali čikaški stil citiranja (Chicago Manual of Style).
Del vsebin je namenjen tudi razpravi o etiki zgodovinarjevega dela, s posebnim poudarkom na kritični in odgovorni rabi informacijskih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ter refleksiji o vlogi zgodovinarja v sodobni družbi.
Študentje bodo obravnavali praktične primere uporabnosti zgodovine v različnih poklicnih okoljih – v arhivih, muzejih, turizmu, medijih, izobraževanju in digitalni humanistiki. Seznanili se bodo z najpomembnejšimi slovenskimi in mednarodnimi raziskovalnimi ter akademskimi ustanovami, ki delujejo na področju zgodovine.
Spoznavali bodo merila za preverjanje kredibilnosti zgodovinskih del ter se učili razlikovati med znanstvenimi, poljudnimi in ideološko pristranskimi interpretacijami preteklosti. Nazadnje bo predstavljen pomen arhivske dokumentacije, sodobnih postopkov digitalizacije zgodovinskih virov in uporaba sodobnih informacijskih orodij pri zgodovinopisnem raziskovanju. V okviru terenskega dela bodo obiskali zgodovinske, dediščinske in kulturne institucije na Goriškem (Sloveniji in Italiji).

Znanje in razumevanje:

• Študentje/-tke bodo razumeli zgodovino kot znanstveno disciplino in njene ključne raziskovalne pristope;
• Znali bodo identificirati kvalitetne objave virov in literature;
• Obvladali bodo osnovne oblike znanstvenega pisanja in natančnega citiranja;
• Prepoznali bodo pomen zgodovine za sodobno družbo in interdisciplinarno sodelovanje.

Uporaba:

Znanje in kompetence, razvite pri predmetu, so pomembna osnova za nadaljnji študij in strokovno delo.

• Grafenauer, Bogo. Struktura in tehnika zgodovinske vede: uvod v študij zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1960, 1973, 1980.
• Grundmann, Herbert. Zgodovinopisje v srednjem veku: zvrsti, obdobja, posebnosti [prevod, spremna beseda, bibliografski pregled Janez Mlinar]. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Študentska založba, 2000. Katalog
• Howell, Martha, and Walter Prevenier. From Reliable Sources: An Introduction to Historical Methods. Ithaca: Cornell University Press, 2001. Katalog E-gradivo
• Carr, Edward Hallett. Kaj je zgodovina? Ljubljana: Studia Humanitatis, 2008. Katalog
• Bloch, Marc. Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic. Ljubljana: ISH – Inštitut za humanistične študije, 2006. Katalog
• Bloch, Marc. O zgodovini, spominu in lažnih novicah. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2023. Katalog
• Passerini, Luisa. Ustna zgodovina, spol in utopija. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2008. Katalog

Izpit (50 %)
Seminarska naloga (50 %)

Dr. Matjaž Klemenčič (1955) je redni profesor v.p. na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru, kjer je poučeval neevropsko, evropsko, gospodarsko in slovensko zgodovino, uvod v študij zgodovine in zgodovino migracij. Predmet Temeljne zgodovinske znanosti je poučeval na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici. Zgodovino migracij je poučeval tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za humanistične študije in Colorado State University. Je znanstveni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer je v letih 2001 do 2009 bil tudi predsednik znanstvenega sveta. Od srede osemdesetih let 20. stoletja do leta 1992 in v letu 1999 je bil predstojnik oddelka za zgodovino na Pedagoški oz. Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Na doktorskem programu Zgodovina na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in Ameriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje zgodovino ZDA in je mentor številnim doktorskim študentom. Še vedno je član programske skupine Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
Bil je mentor pri devetih zaključenih doktoratih, osmih znanstvenih magisterijih in preko stotih diplomskih nalogah. Je avtor štirih in soavtor osmih znanstvenih monografij in več kot stotih znanstvenih člankov v katerih razpravlja o germanizaciji, zgodovini razpadanja SFRJ; nastajanja samostojne slovenske države ter zgodovini slovenskih izseljencev v ZDA. Članke je objavil v uglednih revijah z visokim impact faktorjem, v številnih evropskih državah in ZDA, knjige pa pri uglednih založbah v ZDA, Avstriji in Sloveniji. Je Zoisov nagrajenec. Kot gostujoči predavatelj je predaval na številnih univerzah v Evropi, ZDA in Kanadi.
Izbor monografij in člankov:
1. KLEMENČIČ, Matjaž, ŽAGAR, Mitja. The former Yugoslavia's diverse peoples : a reference sourcebook. Santa Barbara, Ca.: ABC-CLIO, 2004. XX, 426 str., ilustr. Ethnic diversity within nations.
2. KLEMENČIČ, Matjaž, KLEMENČIČ, Vladimir. Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik : zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva; = Klagenfurt; Laibach; Wien: Hermagoras, cop. 2010. 666 str., ilustr., zvd.
3. KLEMENČIČ, Matjaž, MRĐENOVIĆ, Milan, ŠERUGA, Tadej. Politična participacija slovenskih etničnih skupnosti v ZDA : študija primerov Clevelanda, Ohio, in Elyja, Minnesota. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. 486 str., ilustr. Mednarodna knjižna zbirka Zora,
4. KLEMENČIČ, Matjaž, MAVER, Aleš. Izbrana poglavja iz zgodovine selitev od začetkov do danes. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2017. 274 str., ilustr. Mednarodna knjižna zbirka Zora, 124
5. MRĐENOVIĆ, Milan, KLEMENČIČ, Matjaž. Kongresnik John Blatnik v boju za državljanske pravice v ZDA. Dve domovini : razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2024, [št.] 60, str. 139-159.
6. ĆUDIĆ, Bojan, Matjaž KLEMENČIČ, David HAZEMALI in Jernej Zupančič. “From Bosnia and Herzegovina to China in the 21st Century: A Case Study of Personal Migration Histories.” Journal of Balkan & Near Eastern Studies, vol. 25, no. 4, 2023, pp. 700– 17, https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/19448953.2023.2167168?src=.
7. HERLE, Dominik, KLEMENČIČ, Matjaž. Umeščanje Katoliške cerkve v ameriško družbo od ustanovitve apostolske prefekture Baltimore leta 1784 do prve svetovne vojne = Relation of the American Catholic Church to the institutions of American society from the establishment of the Apostolic Prefecture of Baltimore in 1784 to the First World War. Edinost in dialog : revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 77, št. 2, str. 183-211.
8. KLEMENČIČ, Matjaž, HAZEMALI, David, HRŽENJAK, Matevž. Slovenska župnija presvetega Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, skozi zgodovino = The history of the Slovene parish of the Sacred Heart of Jesus in Barberton, Ohio. Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 79, št. 2, str. 505-520.
9. KLEMENČIČ, Matjaž. American Slovenes and the leftist movements in the United States in the first half of the twentieth century. Journal of American Ethnic History. 1996, vol. 15, number 3, str. 20-43.
10. KLEMENČIČ, Matjaž. Structures nationales des groupes ethniques et des minorités nationales dans l'Eurorégion Alpe-Adria. V: Langues regionales et relations transfrontalieres en Europe. Paris: L'Harmattan, 1995. Str. 173-187. "Geographie et Cultures".