Praktično usposabljanje

Cilj predmeta je naučiti študente, kako na individualni ravni samostojno pristopiti k usvajanju novih znanj na način, ki ni tipičen za študijski proces. Tako se študent spozna z načinom, ki ga bo moral uporabiti na kasnejšem delovnem mestu ali pri nadaljnjem študiju na višjih stopnjah.
Študent znanje pridobiva prek samostojnega dela pod nadzorom določenega mentorja na fakulteti ali mentorja v podjetju/organizaciji, in sicer v obliki praktičnega usposabljanja. V praksi preizkusi strokovna in metodološka znanja, pridobljena med študijem, in se nauči reševanja konkretnih problemov v okviru svoje stroke.
Tako usvojeno znanje in pridobljene kompetence bodo prispevale k visoki zaposljivosti bodočih diplomantov Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici.Podjetjem oziroma organizacijam, ki sodelujejo pri praktičnem usposabljanju študentov, pa takšna oblika sodelovanja s študenti ponuja tudi možnost, da si poiščejo in izoblikujejo svoje bodoče kadre.
Pridobljene kompetence so:
- sposobnosti uporabe pridobljenih znanj v praksi,
- razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja, ki študentu omogoča uspešno proučevanje in reševanje konkretnih primerov v praksi,
- sposobnost reševanja strokvonih problemov s samostojnim iskanjem virov znanja (tudi tujejezičnih) in uporabo raziskovalnih metod na področju okoljskih tematik,
- sposobnost kritičnega vrednotenja pridobljenih rezultatov,
- sposobnost timskega dela,
- sposobnost delovanja pod mentorstvom,
- razvijanje sposobnosti komuniciranja v strokovnem jeziku.

Pogoj za priznanje praktičnega usposabljanja so opravljeni vsi izpiti iz 1. in 2. letnika.

Študenti v izbranem podjetju ali organizaciji na področju gospodarstva, storitvenih dejavnosti, uprave oziroma raziskovalne in razvojne dejavnosti opravijo obvezno 2-tedensko praktično usposabljanje. Praktično usposabljanje temelji na preučevanju kulturne zgodovine, varovanju kulturne dediščine in urejanju dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Izbira teme praktičnega usposabljanja:
Fakulteta objavi seznam izbranih sodobnih tem s področja okolja ter pripadajoči seznam podjetij in organizacij, kjer bodo študenti v okviru praktičnega usposabljanja teme preučevali. S pomočjo koordinatorja za praktično usposabljanje, ki na fakulteti skrbi za vzpostavljanje navezav s podjetji/organizacijami ter vodenja seznama tem, si vsak študent iz nabora razpisanih tem izbere temo praktičnega usposabljanja (izjemoma si študent po dogovoru s fakulteto temo in kraj opravljanja praktičnega usposabljanja izbere sam), v okviru katere so opredeljene konkretne naloge in cilji, ki naj bi jih študent v okviru praktičnega usposabljanja v podjetju/organizaciji izpolnil oziroma dosegel. Tema se navezuje na študijski program ter je usklajena z interesi podjetja ali organizacije in naj bi zato zanj(o) predstavljala praktično vrednost. Tema praktičnega usposabljanja je enaka temi diplomskega seminarja, ki ga študenti opravljajo po uspešno zaključenem praktičnem usposabljanju.
Predmet je zasnovan tako, da zahteva individualno delo študenta pod nadzorom mentorja na fakulteti ali mentorja v okviru podjetja/organizacije. Predmet poleg praktičnega dela zahteva tudi iskanje in študij različnih literaturnih virov, vezanih na preučevano problematiko, kar v nadaljevanju študija služi kot podlaga za izdelavo diplomske naloge.

Znanje in razumevanje:
Študenti po opravljenem strokovnem usposabljanju znajo:
• znanje o izbrani temi, pridobljeno med študijem, uporabiti na konkretnem primeru v praksi,
• analizirati praktični problem s stališča svoje stroke in s pomočjo praktičnih aktivnosti ter teorije predlagati ustrezne rešitve,
• najti ustrezne vire literature v slovenskem in angleškem jeziku in opraviti selektivni izbor relevantnih informacij ter jih med seboj povezovati z namenom, da prispevajo k rešitvi praktičnega problema,
• samostojno delovati v izbranem delovnem okolju v okviru celotnega trajanja praktičnega usposabljanja (šest tednov) ter si s tem pridobiti ustrezne delovne navade v okviru svojega strokovnega področja,
• predstaviti rezultate oziroma izsledke svojim sodelavcem, mentorju ter ostalim.

Glede na to, da so teme sodobne ter vezane na konkreten primer problematike v trenutni praksi v izbranem podjetju oziroma organizaciji, pregled literature ne zajema zgolj povzetka posameznega učbenika ali znanstvene publikacije, temveč med drugim temelji na podatkih, pridobljenih iz znanstvenih člankov, člankov v poljudno-znanstvenih revijah, iz internetnih objav, ipd.; se pravi na zbiranju in povezovanju informacij iz različnih virov.

Ocenjevanje je opisno, z oceno
»opravljeno« ali »ni opravljeno«. Skupna ocena se oblikuje v skladu s Pravili praktičnega usposabljanja za študente študijskega programa Kulturna zgodovina 1. stopnje.

Nosilec predmeta je habilitirani visokošolski učitelj.

Doc. dr. Jasna Fakin Bajec je znanstvena sodelavka, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2021 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe v dediščinske prakse. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi.

Bibliografija:
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta]. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30 = 81, str. 69-88. https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_30_fakin_procesi.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. The interpretation and utilization of cultural heritage and its values by young people in Slovenia : is heritage really boring and uninteresting?. Etnološka tribina : godišnjak Hrvatskog etnološkog društva. 2019, vol. 49, [no.] 42, str. 173-193. ISSN 0351-1944. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=335470, DOI: 10.15378/1848-9540.2019.42.07.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). An integrated approach to the revitalization, safeguarding and management of cultural heritage: how to establish a durable and active local group of stakeholders. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30, št. 2, str. 285-300, https://zdjp.si/wp-content/uploads/2020/09/ASHS_30-2020-2_FAKIN.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). Vključevanje skupnosti v razvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih evropskih projektih. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2020, 60, št. 1, str. 90-100, ilustr. ISSN 0351-2908. https://www.sed-drustvo.si/domains/sed-drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-60-1-2020-manjaa-resolucija-1.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. Cultural heritage and the role of voluntary associations in the process of achieving sustainable development in rural communities. Studia ethnologica Croatica. 2016, vol. 28, str. 21-45,. http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=253563.
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine : Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 327 str., ilustr. Ethnologica - Dissertationes, 2.