Zgodovina in literatura

Cilji:
Študenti usvojijo temeljne koncepte iz zgodovinopisja in literarne teorije. Razvijajo spretnosti interdisciplinarnega povezovanja znanj z različnih humanističnih področij in spoznajo pomen in temeljne vsebine s področja zgodovinopisne misli ter literarno kritičnega polja. Ustrezno povezujejo vsebine, cilje, oblike, metode in si ustvarjajo ustrezne predstave o razmerju med zgodovinopisjem in literaturo kot nadrednim pojmom.

Kompetence:
Predmet pokriva vsebine s področja temeljnih zgodovinskih ved, tj. strukturo in tehniko zgodovinskega raziskovanja, osnove politične zgodovine, osnove kulturne zgodovine itd., obenem pa tudi vsebine s področja literarne in naratološke teorije. Študent/-ka obvlada temeljna načela zgodovinske stroke, tj. postopke načrtovanja in izvajanja zgodovinske raziskave oz. procesa, ustrezno povezuje in usklajuje posamezne strokovne zgodovinske koncepte in uporablja kar najširši spekter raziskovalnih metod in strategij, ki ga vodijo k ustreznim raziskovalnim rezultatom, njihovemu smiselnemu urejanju in kritičnemu vrednotenju. Obenem razvije kritičen odnos literarne teorije in razvoja naratološke vede, ter zna oceniti posamezne tekstualne prvine v poljubnem narativnem/nenarativnem delu.

Vpis v letnik.

Predmet je navezan na vsebine predmeta 1. letnika »Uvod v študij zgodovine«; raziskuje mehanizme samorefleksivnega mišljenja – zgodovine – v razmerju do fikcijske književnosti.
Predmet »Zgodovina in literatura« je izrazito interdisciplinaren, poglobljen uvid v razmerja med na videz jasno razmejenimi vsebinskimi koncepti, za katere se uporablja na prvi pogled nezdružljive pojme, kakor kaže že naslov predmeta – izraza »zgodovina« in »literatura« kot del istega naslova dajeta vtis, da gre za dva diametralno nasprotna koncepta. Vendar pa je temeljno izhodiščno spoznanje za vsako teoretsko izvajanje to, da je zgodovinska veda kljub vsem svojim znanstvenim orodjem z literaturo neločljivo povezana v temeljni premisi, da tudi zgodovinopisni izdelek literatura s tako rekoč vsemi literarnimi elementi. Vsebina predmeta sloni na posameznih sklopih:
- opredelitev temeljnih konceptov;
- historiat teoretskih in literarnokritičnih razprav od Aristotela do 20. stol.
- komunikacijske teorije
- naratološka teorija oz. veda o pripovedi
- literarne figure in tropi
- analiza besedil
Študenti si bodo pri predavanjih in vajah pomagali z izbranimi poglavji iz predpisane temeljne – tj. obvezne – in priporočene literature, z izročki in ekscerpiranimi besedili.

Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna zakonitosti zgodovinskih ved in temeljne literarne ter naratološke koncepte. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje zgodovinske raziskave ter ustrezno vrednotenje zgodovinskih virov. Seznani se z različnimi metodami, oblikami in raziskovalnimi strategijami, razvije operativno sposobnost teoretičnih raziskav, ter se seznani se z artikulacijo znanstvenega besedila. Zna opredeliti ključne zgodovinske dileme in locirati vsakokratno težišče zgodovinskega problema.
Uporaba:
Študent/-ka zna pridobljeno znanje fleksibilno uporabiti v različnih praktičnih strokovnih okoliščinah. Pridobi si spretnosti sistematičnega zgodovinskega raziskovalnega dela, kritičnega vrednotenja zgodovinske mase ter posredovanja povratnih informacij. Pri seminarju, ki se vsebinsko navezuje na predavanja, razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spoznava postopke historične metode in se uvaja v samostojno znanstveno delo.

• Bently, Michael, Modern Historiography, Routledge, London – New York 1999. E-gradivo
• Burke, Peter, New Perspectives on Historical Writing, Pensylvania University Press, University Park 1992. E-gradivo
• Carr, E.H., What is History?, Penguin, London 1987.Katalog E-gradivo
• Jenkins, Keith, Rethinking History, Routledge, London 1991.
• Kramer, Lloyd; Maza, Sarah, A Companion to Western Historical Thought, Blackwell, Malden – Oxford 2002. E-gradivo
• A. Manguel, Zgodovina branja. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2007. Katalog
• A. Manguel, Knjižnica ponoči. Ljubljana, Cankarjeva založba, 2011. Katalog
• M. Štuhec, Naratologija: med teorijo in prakso. Ljubljana, Študentska založba, 2000. Katalog
• G. Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo. Ljubljana, Pedagoški inštitut, 2011. Katalog E-gradivo
• White, Hayden, The Content of the Form: Narrative Discourse and Historical Representation, John Hopkins university Press, Baltimore 1987. E-gradivo
• Young, Robert, White Mythologies, Routledge, London 1990. E-gradivo

Kolokvij (40%) in ustni izpit (60%). Prvi trije preizkusi so pogoj za opravljanje izpita.

Izvirni znanstveni članek:
1. POBEŽIN, Gregor. Lógoi chaì erga : Tukidid in vprašanje govorov. Keria (Ljubl.), 2006, letn. 8, št. 2, str. [19]-34. [COBISS.SI-ID 25905965]
2. POBEŽIN, Gregor. Virtus incerta - vprašanje o Salustijevih virih v prologu v Katilinovi zaroti. Keria (Ljubl.), 2007, letn. 9, št. 2, str. [45]-50. [COBISS.SI-ID 27398189]
3. POBEŽIN, Gregor. Ut in aere incideretur : vprašanje beleženja govorov v senatus consulta. Ann, Ser. hist. sociol., 2008, letn. 18, št. 2, str. 431-438. [COBISS.SI-ID 1550035]
4. POBEŽIN, Gregor. In quodam libro Graeco : raba in navajanje grških virov pri 'piscih' Cesarske zgodovine. V: GROŠELJ, Nada (ur.). Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva : tematska številka ob trideseti obletnici smrti Milana Grošlja, (Keria, Letn. 12, št. 1 (2010)). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 85-101. [COBISS.SI-ID 1893843]
5. POBEŽIN, Gregor. Pôs énkarpos tês historías khrêsis : Polibijeva kritika virov oz. kako (ne) pisati zgodovino. V: KAVČIČ, Jerneja (ur.), MARINČIČ, Marko (ur.). Musis amicus : posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja, (Keria, letn. 12, št. 2-3). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 67-78. [COBISS.SI-ID 1895891]

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
6. POBEŽIN, Gregor. Prostor in čas pri Polibiju : nekaj opažanj o časovno-prostorskih razmerjih ob branju odlomka o "vojni brez premirja" (Pol. 1.66-1.88). V: KEBER, Katarina (ur.), VIDMAR, Luka (ur.). Historični seminar 8. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 9-20, tabela. http://hs.zrc-sazu.si/LinkClick.aspx?fileticket=uDUShwmwFZQ%3d&tabid=58&language=sl-SI. [COBISS.SI-ID 31625517]

Znanstvena monografija:
7. LUTHAR, Oto, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. 694 str., ilustr. ISBN 961-6568-12-4. [COBISS.SI-ID 223431424]
8. POBEŽIN, Gregor, VINKLER, Jonatan (ur.). Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo : pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, (Zbirka Digitalna knjižnica, Dissertationes, 16). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM), barve. ISBN 978-961-270-049-2. http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_16_ISBN%20978-961-270-051-5_SWF/index_isbn%20978-961-270-051-5. html. [COBISS.SI-ID 256793600]