Stari vzhod in kultura antičnega sveta

Študentje se seznanijo s kulturnozgodovinskimi fenomeni grške in rimske antike z ustreznim poudarkom na literaturi, njeni najbolj otipljivi zapuščini poleg arheoloških spomenikov. Predavanja bodo tematizirala vse pomembnejše vidike grške in rimske kulture; na podlagi izbranih in ustrezno prirejenih izvirnih besedil in sekundarne literature bodo slušatelji po vsebinsko zaokroženih tematskih sklopih spoznali bistvene civilizacijske komponente grške oz. rimske antične kulture. Slušatelji bodo lahko tudi ob branju primarne in sekundarne literature sledili kulturnim in miselnim vzorcem iz antike ter jih prek vsebin, kronološko umeščenih v srednji vek, povezovali tudi z nekaterimi fenomeni sodobnega časa.

Študij se po vertikali navezuje na znanja, ki so jih študenti pridobili na prvi stopnji (predvsem pri predmetih Družba in kultura vzhodnoalpskega prostora od prazgodovine do visokega srednjega veka in Uvodom v študij zgodovine), po horizontali pa se povezuje predvsem s predmetom Zgodovina in literatura.

Vsebinsko shemo predmeta začnemo z okvirnim zgodovinskim pregledom in opredelitvijo obdobja, ki naj bi ga t.i. antični svet zajemal. Predmet pa je razdeljen na tematske sklope, pri katerih naj bi slušatelji spoznavali posamezne nujne fenomene grške oz. rimske antike. Ti so bodisi vsebinsko ali kronološko opredeljeni; slušatelj naj tako pri sklopu o antični religiji ne bi prišel le do neposredne informacije o grškem oz. rimskem religijskem sistemu, temveč tudi o njuni medsebojni povezanosti ter odvisnosti od vzhodnih religij in posameznih kasnejših vplivih. Tematski sklopi so določeni tudi kronološko ne le vsebinsko. Slušatelji bodo poleg golega zgodovinskega okvirja prišli v stik z literarno zapuščino obdobja (klasična Grčija, demokracija in drugi dosežki), pri čemer ne bodo omejeni zgolj na branje izvirnih besedil, temveč bodo soočeni tudi z iskanjem odmevov iz ene literarne zvrsti v drugih in sledenjem posameznih literarnih vplivov tega obdobja na literarno in umetniško ustvarjanje skozi antiko in srednji vek do sodobnega časa. Slušatelji naj bi podrobneje kot do sedaj spoznavali tudi vidike antičnega življenja, ki so bili do sedaj nekoliko odrinjeni, npr. vlogo ženske v antiki, vlogo in položaj otrok ter sužnjev.

Študenti osvojijo temeljne dosežke prvih civilizacij zahodnega sveta, katerih kontinuiteto in nadgradnjo zasledujejo v grški in rimski civilizaciji. Študenti ugotovijo pomen literarnih del za spoznavanje posameznih kultur in se naučijo čim bolj objektivnega ravnanja z njimi.

• A. Sovre, Stari Grki. Slovenska matica, Ljubljana, ponatis 2002. Katalog
• B. Cunliffe, Rimljani. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982. Katalog
• C. M. Bowra, Klasična Grčija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. Katalog
• O. Luthar et al., Universum Historiae. ZRC SAZU, Ljubljana, 2005.
• R. Bratož, Rimska zgodovina. Del 1, Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 33), (Knjižna zbirka Scripta). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije: Študentska založba: Filozofska fakulteta, 2007. Katalog
• Leksikon antika, Ljubljana : Cankarjeva založba, 1998. Katalog
• M. Van de Mieroop, A History of the Ancient Near East, Blackwell Publishing, Oxford 2007. Katalog E-gradivo
• M. Van de Mieroop, History of Ancient Egypt, Wiley-Blackwell, Oxford, 2011. E-gradivo
• G. B. Conte, Zgodovina latinske književnosti : od začetkov do padca rimskega cesarstva. Ljubljana 2010.

Kolokvij (20%), seminarska naloga (20%) in pisni izpit (60%). Prvi dva preizkusa sta pogoj za opravljanje izpita.

Doc. dr. Julijana Visočnik je docentka za področje arheologije in že od leta 2007 sodeluje pri izvajanju tega predmeta. Ukvarja se predvsem z epigrafiko in potekom romanizacije v vzhodnoalpskem prostoru. Prispevke objavlja s področja onomastike (zakonitosti poimenovanja v rimskem obdobju), zanima se za rimsko vojsko in religiozne prakse v času antike na slovenskem prostoru. Od leta 2007 je sodelavka L’Année épigraphique, ki vsako leto pripravi nove napise z območja Slovenije, Hrvaške in BiH. Zaposlena je v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, občasno pa predava tudi na univerzi v Kopru.

Izbor člankov:
VISOČNIK, Julijana. Vojaki iz Celeje na tujem = Celeian soldiers attested across the Empire. Arheološki vestnik, ISSN 0570-8966, 2012, 63, str. 235-264, zvd. [COBISS.SI-ID 35011373], [SNIP]
VISOČNIK, Julijana. Dokumenti (nad)župnije Hoče v Kapiteljskem arhivu Nadškofijskega arhiva v Ljubljani. Arhivi, ISSN 0351-2835, 2014, letn. 37, št. 1, str. 197-215, ilustr. [COBISS.SI-ID 1649525]
VISOČNIK, Julijana. Foreigners in the area of Celeia. Classica et Christiana, ISSN 1842-3043, 2014, nr. 9/1, str. 275-298, tabele. http://history.uaic.ro/wp-content/uploads/2013/01/Classica-et-Christiana-9-1-2014-5martie.pdf. [COBISS.SI-ID 515106619]
VISOČNIK, Julijana. Tomaž Hren in romarji (pridiga št. IV). Arhivi, ISSN 0351-2835, 2013, letn. 36, št. 2, str. 315-327, ilustr. [COBISS.SI-ID 1594229]
VISOČNIK, Julijana. Hrenova pridiga ob ustanovitvi kapucinskega samostana v Mariboru. Arhivi, ISSN 0351-2835, 2011, letn. 34, št. 2, str. 455-464, ilustr. [COBISS.SI-ID 1315957]
VISOČNIK, Julijana. Names on Celeian inscriptions in numbers and tables - a comparison between town and ager. Opvscvla archaeologica, ISSN 0473-0992, 2010, vol. 34, str. 229-240. [COBISS.SI-ID 1241973]
VISOČNIK, Julijana. Hrenova pridiga ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani. Studia mythologica Slavica, ISSN 1408-6271. [Tiskana izd.], 2010, 13, str. 59-74, ilustr. [COBISS.SI-ID 32051501]
VISOČNIK, Julijana. Izgubljeni napis z reliefom Merkurija (CIL III 5196) : dva nova rokopisa o izgubljenem spomeniku iz Celeje. Annales, Series historia et sociologia, ISSN 1408-5348, 2009, letn. 19, št. 2, str. 291-302, ilustr. [COBISS.SI-ID 1730771] VISOČNIK, Julijana. Two new manuscripts mentioning the lost Mercury-inscription CIL III 5196. Römisches Österreich, ISSN 1012-5833, 2009, jahrgang 32, str. 123-134. [COBISS.SI-ID 1177205]
VISOČNIK, Julijana. Exceptional depiction on the strap end from Rakova Jelša. Studia mythologica Slavica, ISSN 1408-6271. [Tiskana izd.], 2009, 12, str. 55-62. [COBISS.SI-ID 30668845]
VISOČNIK, Julijana. Dokumenti (nad)župnije Hoče v Kapiteljskem arhivu Nadškofijskega arhiva v Ljubljani : nadaljevanje. Arhivi, ISSN 0351-2835, 2014, letn. 37, št. 2, str. 109-120, ilustr. [COBISS.SI-ID 1700469]
VISOČNIK, Julijana. Rimski spomeniki na Dobrni in njeni okolici. V: PREINFALK, Miha (ur.). Iz zgodovine Dobrne, (Kronika, ISSN 0023-4923, letn. 62, 3). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2014, letn. 62, 3, str. 355-364, ilustr., zvd. http://www.academia.edu/9465194/Rimski_spomeniki_na_Dobrni_in_njeni_okolici. [COBISS.SI-ID 515188027]
VISOČNIK, Julijana. Epigrafski material zidanih grobov v Starem trgu (Kolacioni) pri Slovenj Gradcu. Studia universitatis hereditati, ISSN 2350-5443, 2013, letn. 1, št. 1/2, str. 111-121, ilustr. http://www.hippocampus.si/ISSN/2350-5443/1-2-2013/2350-5443_01-02-2013.pdf. [COBISS.SI-ID 1637237]

Znanstvena monografije:
RESMAN, Blaž, VISOČNIK, Julijana, DIMC, Irena (avtor, fotograf), ŠLIBAR, Ani, GROŠELJ, Fani, PIRNAT, Franc, STEGNAR, Peregrin, OTRIN, Blaž (avtor, urednik). Znamenje : cerkve, grajske kapele in znamenja v župniji Dob. Ljubljana: Salve, 2012. 182 str., ilustr. ISBN 978-961-211-644-6. [COBISS.SI-ID 262782464]

VISOČNIK, Julijana. Škofijski arhiv Ljubljana : inventar fonda ŠAL I. : fasc. 1 - 51, (Priročniki, 4). Ljubljana: Nadškofija, 2012. 436 str., ilustr. ISBN 978-961-269-885-0. [COBISS.SI-ID 264738048]