Kultura regij in obmejnih prostorov

Cilji in kompetence

Študentke in študenti se bodo seznanili z razvojem preučevanja mejnosti in meja glavnimi pristopi za njihovo preučevanje in razumevanjem meja kot pomembnih mehanizmov nacionalnih držav in nadnacionalnih tvorb (EU). Seznanili se bodo tudi s pojmi, kot so migracije in mobilnost, državljanstvo, kultura, pomen, ideologija, etničnost, stereotipi, nacionalizem. Seznanili se bodo tudi z odnosi Slovencev s sosedi skozi različna zgodovinska obdobja, pri čemer bo večji poudarek na slovensko–italijanskih odnosih v 20. in 21. stoletju.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Vsebina

Pojem meja je izredno pomensko bogat. Etienne Balibar poudarja, da meje novih družbeno-političnih etnitet skušajo ohraniti vse funkcije suverenosti države, a se razpršijo povsed tam kjer se premik ljudi, informacij ali predmetov zgodi in se ga nadzoruje. Sandro Mezzadra vztraja, da meja ni le nedolžna demarkacijska črta. Je simbol moči ki vsiljuje vključevanje in izključevanje. Bolj priviligirane dominantne hegemonije aktivno kontrolirajo svojo mejo, da bi s tem zadržale tujce zunaj. T. H. Erickson Definira mejo kot družbeni konstrukt, ki je političen. Čez mejo je usmerjena moč, kot pri politični meji med dvema narodoma. Peter Nyers vztraja, da meje poleg prostorskih vključujejo tudi časovne ovire. Omejujejo namreč življenje in neodvisnost. Meja ni le črta čez določeno ozemlje, je zapletena mreža, ki sega daleč preko prostora nacionalne države in tudi v njeno notranjost. Meje so vodne in nevidne. Nekatere so vidne le ljudem brez statusa. Na ta način so meje polisemične, saj jih različni ljudje različno izkusijo, glede pač na njihov status, državo izvora, raso, etničnost, spol, starost itd.
Vse te pristope in še nekatere druge se bo uporabilo pri preučevanju in razumevanju meje med Italijo in Slovenijo, še posebej na Goriškem, nekoč in danes.

Predvideni študijski rezultati

Po uspešnem zaključku predmenta se bo od študentov pričakovalo, da bodo sposobni kritično obravnavati teme, ki so povezane z mejami, kot recimo "drugačnost", stereotipiziranje, vključevanje/izključevanje, diskriminacija, nacionalizem, kultura in pomen z upoštevanjem konceptualnih, metodoloških in teoretičnih zahtev in da bodo sposobni samozavestno sodelovati v diskusijah o aktualnih temah, ki se dotikajo mej na lokalnem, nacionalnem in nadnacionalnem nivoju.

Temeljna literatura in viri

  • Gombač Boris M. 1996 Slovenija, Italija. Od preziranja do priznanja. Zbirka vrag ne mejak, Založba Debora, Ljubljana. Katalog
  • Kaja Širok: Manifestacija ljudske volje, spomini na Gorico v letu 1946. Kronika, Časopis za regionalno zgodovino, 55/2, 2007. E-gradivo
  • Walters William (2006) Border Control. European Journal of Social Theory 9(2): 187–203 http://dx.doi.org/10.1177/1368431006063332 E-gradivo
  • Rumford Chris (2006) Introduction: Theorising Borders. European Journal of Social Theory 9(2): 155–169. https://doi.org/10.1177/136843100606333 E-gradivo
  • De Genova, Nicolas (2004) The legal production of Mexican/migrant ‘‘illegality’’. https://doi.org/10.1057/palgrave.lst.8600085 E-gradivo
  • Haddad, Emma (2007) Danger happens at the Border. Borderscapes, Borderlines series 29 (prem Kumar Rajaram; Carl Grundy-Warr, eds.). Minneapolis, London: University of Minesotta Press, pg. 119-136.
  • Nyers, Peter (2010) No One is Illegal Between City and Nation. E-gradivo

Načini ocenjevanja

Sodelovanje pri pouku, ocena seminarske naloge (30%) in ustni izpit (70%).

Reference nosilca

Prof. dr. Jure Gombač dela kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljentvo in migracije ZRC SAZU. Doktoriral je iz sociologije in raziskuje predvsem na področju migracij, meja in državljanstva.

  1. GOMBAČ, Jure, MORAD, Mohammad (2015). Transmigrants, transnational linkages and ways of belonging : the case of Bangladeshi migrants in Italy. Dve domovini, No. 41, pg. 61-76.
  2. VAH JEVŠNIK, Mojca, GOMBAČ, Jure (2013) Transnationalism, education and Slovenian diaspora : exploring online educational resources for Slovenian emigrants and their descendants. Journal of contemporary European studies, ISSN 1478-2804, dec. 2013, vol. 21, no. 4, pg. 513-525.
  3. GOMBAČ, Jure, DURNIK, Mitja (2012). Theorizing the potential of political economy and social economy approaches in studying the structure of ethnic economies. Dve domovini, No. 35, pg. 119-133.
  4. GOMBAČ, Jure. (2011) Transnational dynamics among the children of Slovene emigrants on the internet. Dve domovini Št. 32, pg. 67-80.
  5. GOMBAČ, Jure (2014) Repatriation to Slovenia after World War II. V: BOEHLING, Rebecca (ur.), URBAN, Susanne (ur.), BIENERT, René (ur.). Freilegungen, Displaced Persons : Leben im Transit : Überlebende zwischen Repatriierung, Rehabilitation und Neuanfang, (Jahrbuch des International Tracing Service, Bd. 3). [Göttingen]: Wallstein, 2014, pg. 53-60.
  6. GOMBAČ, Jure (2012) Deca begalci v Sloveniji 1948-1952. V: ŠKORO BABIĆ, Aida (ur.), et al. Zgodovina otroštva = History of childhood, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 45). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, pg. 689-701.
  7. KALČIĆ, Špela, GOMBAČ, Jure (2011). The Bosnian diaspora in Slovenia. V: VALENTA, Marko (ur.), RAMET, Sabrina P. (ur.). The Bosnian diaspora : integration in transnational communities, (Research in migration and ethnic relation series). Farnham; Burlington: Ashgate, cop. 2011, pg. 207-221.