Kulturna industrija in kreativni sektor v Evropski uniji

Cilji predmeta:
- Seznaniti študente s kompleksnostjo pojava kreativnosti in pomenom le-te v širšem socialnem, ekonomskem in kulturnem okolju;
- seznaniti študente z osnovnimi pojmi s področja kulturne industrije in vplivom le-te na gospodarstvo in kulturo;
- seznaniti študente z evropskimi politikami na področju kulturne in kreativne industrije ter pomenom kreativnega sektorja v EU (s predstavitvijo primerov);
- naučiti študente kritičnega razmisleka o ter interpretacije kulture ne samo v okviru strategij in procesov trženja ali upravljanja, ampak tudi kot poseben sektor za proizvajanje pomenov v vsakodnevnem življenju;
- študentom dati osnovne veščine in znanja za prepoznavanje potenciala kulturne industrije za zagon kreativnega podjetništva in kulturnega inoviranja, še posebej v kontekstu lokalnega in tradicije kot virov kreativnosti.

Predmetno-specifične kompetence:
Študenti bodo obvladali osnovne koncepte s področja kulturnih in kreativnih industrij kot pomembnih dejavnikov sodobne kulture in gospodarstva.
Študenti bodo pridobili celovite in zanesljive informacije o evropskih programih, finančnih mehanizmih, dogodkih, ter manifestacijah s področja kulturne in kreativne industrije.

Splošne kompetence:
Sposobnost analitičnega razmišljanja družbeno-kritičnega opazovanja;
zmožnost družbeno-kulturne in zgodovinske kontekstualizacije;
sposobnost sodelovanja v razpravah in interdisciplinarnega razmišljanja.

Tekoče znanje angleškega jezika
Osnovno znanje kulturnega sektorja (priporočeno)

Predmet obravnava pomen in razvoj kreativnega sektorja in koncepta »kulturnih in kreativnih industrij« (KKI) v vsej kompleksnosti tega področja: od definicij osnovnega pojma »kreativnosti« do spoznavanja z evropskimi kulturnimi politikami, kulturnimi dogodki in projekti ter njihove kritike in novega pogleda na odnos med dediščino in inovacijo kot virov kreativnosti.
Predmet je sestavljen iz sledečih tematskih sklopov:
1. Razumevanje definicije in pomena kreativnosti. Povezava kreativnosti s socialnim, ekonomskim in kulturnim okoljem ter na kakšen način se v nekem lokalnem okolju ustvarja kreativna atmosfera (kreativni milieu). Vsakdanjost kot demokratizacija kreativnosti; AI in ustvarjalnost izven človeške ustvarjalnosti.
2. Fenomen KKI, koncepti ter razvoj: kaj je izvorno pomenila sintagma »kulturna industrija« (Adorno, Horkheimer), kako se je razvijal in transformiral njen pomen, na kakšen način vpliva na družbo in gospodarstvo, kakšni so stili in modeli kulturne produkcije in kreativnosti: kreativnost za inovacijo (nove tehnologije, digitalizacija, komunikacija, itd.) in kreativnost za družbeno kakovost (kultura, teritorij, kulturna območja/cultural districts itd.).
3. KKI kot vodilni segment globalne ekonomije in pregled evropske kulturne politike kulturne in kreativne industrije ter pomen kreativnega sektorja v EU, ter medsektorskih povezav, še posebej v trikotniku umetnost-znanost-tehnologija. Kreativnost in produkcija kulture v EU – modeli kulturnih industrij; projekti in programi (Ustvarjalna Evropa, Obzorje, S+T+ARTS itd.).
4. Problematizacija kulturne industrije ter problemsko polje KKI: instrumentalizacija kreativnosti in pomen kulture kot potrošne dobrine; kreativnost kot kapital-labour v kontekstu kulturne industrije. Ali potrošnja oz. kulturna industrija kot del gospodarstva zares proizvaja in ohranja kulturo?
5. Predstavitev pomena dediščine in teorije dobrin:
-na kakšen način deluje dediščina kot vir kreativnosti?
- tradicija/inovacij: lažna dihotomija?
-kaj pomeni nacionalna dediščina kot kulturna industrija (kulturni turizem in art cities) v sopostavitvi s kreativnim turizmom ?
-pomen kulturnih dogodkov in manifestacij (Expo, Beneški bienale, EPK idr.);
-oblikovanje in materialna kultura: kulture oblikovanja in so-oblikovanja (Homo faber, community of practice, learning by doing itd.).

Znanje in razumevanje:

Študent razume pomen ter osnovne koncepte KKI ter njihovo povezavo s socialnim in gospodarskim kontekstom. Pozna ter kritično vrednoti sodobne trende na področju razvoja KKI in širšega razvoja gospodarstva v smeri terciarne in kvartarne dejavnosti poindustrijske družbe.
Študent razvija odnos do kulture in kreativnega sektorja ter goji potrebo po novem znanju in odkrivanju prednosti ter priložnosti s področja KKI in specifičnih možnosti interdisciplinarnega ter inter-sektorskega povezovanja, vključno z novimi oblikami mreženja ter soustvarjanja.
Pozna osnove priprave in ovrednotenja projekta s področja KKI. Pozna mehanizme podpore in financiranja (npr. Ustvarjalna Evropa, Obzorje ipd.) ter način delovanja ter pomen dogodkov in manifestacij na mednarodni ravni (EPK, Expo, različni bienali, festivali ipd.). Zaveda se pomena primerne kontekstualizacije ustvarjalne zamisli v okolje in družbeno-zgodovinsko realnost ter pomembnosti komuniciranja z javnostjo, ter drugimi deležniki.
Študent razvija sposobnost komuniciranja in pripovedovanja ter pridobi osnovna znanja za raziskovalno delo značilno za področje KKI, zna pa tudi prepoznati priložnosti za plasiranje projektne zamisli v kontekst KKI.
Zaveda se nujnosti interdisciplinarnega pristopa. Pridobi sposobnost analitičnega razmišljanja ter samostojne in refleksivne analize družbenih in kulturnih pojavov.

Znanstvena literatura in teorija:

• Adorno, Theodor W. The Culture Industry: Selected Essays on Mass Culture (1938–69), ed. By J.m. Bernstein (London: Routledge, 1991). Katalog E-gradivo
• Greffe X., Creativity, Heritage and the City, Springer, 2017 Katalog
• Florida, Richard, The rise of the creative class. New York: Basic Books, 2002 Katalog E-gradivo
• C. Pratt, Andy and Jeffcutt, Paul. Creativity, Innovation and the Cultural Economy (London/New York: Routledge, 2009). Katalog
• Bilton, Chris. »Relocation creativity in advertising: from aesthetic specialisation to strategic integration«, in Creativity, Innovation and the Cultural Economy, eds, A. Pratt and P. Jeffcutt (London/New York: Routledge, 2009), 23–40. Katalog
• Melville Herman, Barttleby, the Scrivener 2002 E-gradivo
• Sasa Dobricic, Marco Acri (edited by), “Creative Cities: which Historic Urban Landscape, Mimesis, Milan, 2017. Katalog
• Dobričić, S., Magnani C., Pedroli B., Strecker A. Common Goods from a Landscape Perspective, I Quaderni Careggi, Issue 06, Florence, 2014. E-gradivo
• Fraser, Nancy. A New Form of Capitalism, New Left Review 106, July–Avgust, 57–65.
• Kosovel, Blaž, Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Od agrikulture do kulturne industrije, od mesta Rim do ameriške civilizacije (ZRC SAZU, 2022) Katalog

Poročila, evropske deklaracije in strateške kulturne police:

• Museums, museum professionals and COVID-19), Report ICOM 2020 E-gradivo
• Museums around the world in the face of COVID-19, 2020, UNESCO Report 2020 E-gradivo
• Shaping Europe’s Digital Future, Declaration of the EU, 20/02/2020 E-gradivo
• European Agenda for Culture in a globalizing world (2011-2017) E-gradivo
• Communication from The Commission to the European Parliament, The Council, The European Economic and Social Committee and The Committee of the Regions E-gradivo
• New European Agenda for Culture (2018-2022) E-gradivo
• Council conclusions on the Work Plan for Culture 2019-2022 E-gradivo

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje,
naloge, projekt):

Aktivno sodelovanje pri dejavnostih predmeta (srečanja, sprotne naloge) - 20%

Priprava projektne naloge (predlog projekta) - 30%

Predstavitev projektne naloge z ustnim preverjanjem znanja predmeta - 50%

Acri M., Dobričić S., Uncomfortable Heritage – Patrimonio scomodo, in Officina 35, 2021.
Acri M., Dobricic S., Debevec M., Urban Corridors as Common Pool Resources:
the Case of Nova Gorica and Rijeka, in Giofrè F., Halilović-Terzić S. (edited by) “Making Healthy Cities for People, HURBE2021” conference proceedings, Sarajevo, 2021, pp. 145-154, ISBN 978-9926-490-02-7
Acri M., Dobričić S., “Still Life” – Natura Morta: the landscapes of proximity, in “Landscape and Coronavirus”, Special Issue, Ri-vista, 2021, DOI: 10.36253/rv-11510- www.fupress.net/index.php/ri-vista
Acri M., Dobričić S., Debevec M., Regenerating the Historic Urban Landscape through Circular Bottom Up Actions: the Urban Seeding process in Rijeka, Fusco Girard L., Gravagnuolo A. (edited by), Sustainability, Special Issue, 2021, https://doi.org/10.3390/su13084497
Acri M., Dobričić S., Jokilehto J., The Circular Character of Building Tradition: Which Challenges for the HUL Approach, in “Proceedings of the STS Conference Graz 2019”, Graz, 2019, DOI: 10.3217/978-3-85125-668-0-05.
Sasa Dobricic, Marco Acri (edited by), “Creative Cities: which Historic Urban Landscape, Mimesis, Milan, 2017
Dobričić, Saša. La città e il suo sogno: la cartografia come paradigma epistemologico: dalla Parigi di Benjamin all’immaginario cartografico della Moscovia (Università Ca’ Foscari: Venezia, 2015).
Dobričić, S., Magnani C., Pedroli B., Strecker A. Common Goods from a Landscape Perspective, I Quaderni Careggi, Issue 06, Florence, 2014.
Dobričić, Saša. Note sulla topicità della deviazione (Melfi Libri: Melfi, 2012).
Dobričić, Saša, Acri, Marco. A sustainable coordinated model for the regeneration of Ljubljana
(Royal Institute for Strategic Studies: Morocco, 2012), pp. 115–121.

Amendolagine, Franco, Dobričić, Saša. The sustainability of the conservation bonds, the case of Mulino Stucky in Venice (Privatization and Cultural Heritage series, ICCROM: Rome, 2007).
Amendolagine, Franco. Dobričić, Saša. »Between conservation and innovation«, in Proceedings of the 5th EC Conference on Cultural Heritage Research, May 16-18, 2002, ed. Roman Kozlowski (EC editions: Crocow, 2002), pp. 344–348.