Izr. prof. Kristina Pranjić

Izredna profesorica

Raziskovalna dejavnost

Kristina Pranjić se posveča raziskovanju moderne in sodobne umetnostne zgodovine ter literarne vede. Osredotoča se na umetniške prakse od začetka 20. stoletja, še posebej na evropske avantgarde in sodobno novomedijsko estetiko. Njena dela obravnavajo alternativne epistemologije avantgardne umetnosti, postopke potujitve in abstrakcije v pesniškem in vizualnem jeziku. Pri tem jo zanimajo raziskovanje emancipatornih in posthumanističnih potencialov umetnosti ter oblike in mreže transnacionalnega sodelovanja avantgardnih umetnikov.

Raziskovalna področja in ključne besede

literarna in umetnostna teorija, zgodovina in teorija avantgard, umetniške prakse, novomedijska umetnost, umetnost in znanost, kozmizem in zgodnje ekološke ideje, ekokritika, kritična teorija, semiotika in filozofija jezika, raziskovalna metodologija

Izbrane publikacije

Knjige:

Pranjić, Kristina, Rudnev, Vadim. Bog'-attraktor: issledovanie v oblasti filosofii obydennogo jazyka [God-attractor: Research in the field of philosophy of ordinary language]. Sankt-Peterburg: Centr gumanitarnyh iniciativ; Moskva: Dobrosvet, 2020.
Rudnev, Vadim, Pranjić, Kristina. Narrativn'yj dissonans: jaz'yk protiv real'nosti [Narrative dissonance: Language against reality]. Moskva: Akademičeskij proekt, 2020.

Članki:

Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. V: Bru, Sascha (ur.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, 297–312.
The emergence and establishment of Yugoslav dada: from Prague to Zagreb (1920–1922). Svět literatury, 2021, vol. 31, no. 64, 89–103.
Značaj ljubljanskog časopisa Maska (1920/21) u kontekstu jugoslovenskih avangardi. Zbornik radova Akademije umetnosti, 2021, no. 9, 111–121.
The logic of zaum. V: Perišić, Igor (ur.). Avangarda i komentari: međunarodni naučni zbornik radova u čast prof. Gojka Tešića. Beograd: Institut za književnost i umetnost, 2021, 249–262.
Zvezdna navigacija pri Homerju in svetlikanje zvezd v poeziji Gregorja Strniše. V: Pavlič, Darja (ur.). Slovenska poezija. Obdobja 40. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021, 607–613.
Apstraktni dinamički ambijent Avgusta Černigoja i tršćanske konstruktivističke grupe. V: Jović, Bojan (ur.), Subotić, Irina (ur.). Sto godina časopisa Zenit = A hundred years of the Zenit magazine: 1921-1926-2021. Kragujevac: Galerija Rima; Beograd: Institut za književnost i umetnost, 2021, 347–365.
Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost 43.3, 2020, 139–157.
Prispevek umetnosti in nedvojnosti k znanstvenemu raziskovanju prvoosebnega izkustva. Anthropos: časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved, 2020, 52, vol. 3/4, 131–143.
Constructing new signifiers with aesthetic intervention: using coal in design. Zonemoda journal. 2020, vol. 10, 121–132. (V soavtorstvu z Magdaleno Germek.)
Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije: primer ruskega konstruktivizma = Overcoming Gravity at the Intersection of Art and Technology: The Example of Russian Constructivism. Časopis za kritiko znanosti Journal for the Critique of Science, Imagination & New Anthropology 277.47, 2019, 102–116.
Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and Economy in Poetry. Slavica Tergestina 22, 2019, 50–68.
Zvočna destabilizacija jezika: zaum in glosolalija. Zbornik Matice srpske za slavistiku 93 (2018). 231–247.
Osvajanje rdečega kozmosa: tehnologija kot sredstvo za uresničevanje mističnih utopij. Slavica Tergestina 16, 2014-2015, 8–39.
Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti. Slavistična revija: časopis za jezikoslovje in literarne vede 62.2, 2014, 147–161.

Prispevki in predavanja:

“The algorithms of abstraction: from constructivism to computer and post-gravity art” (RE:SOURCE 2023, 18th International Conference on the Histories of Media Art, Science and Technology, Benetke, 2023).
“Ecological epistemology on the edge of representation: ‘Zaum’ and objectlessness” (Green cultures in Eastern Europe: representation, practice, knowledge, Univerza v Gradcu, 2023).
“Disruptive avant-garde art of today: shaping post-growth imaginaries for symbiotic futures” (ISEA2023 Symbiosis: 28th International Symposium on Electronic Art, Paris, 2023, z Magdaleno Germek in Petrom Purgom).
“An art+sci approach toward a curriculum of bordering” (Taboo, transgression, transcendence in art & science, TTT 2023, Malta Society of Arts, Valletta, 2023, s Petrom Purgom).
“Avantgarda in novi mediji” (ALUO uho, Ljubljana, 2022).
“The avant-garde as a work of limit and release” (konferenca Revisiting the avant-garde total work of art, Univerza v Leuvnu, 2022, s Petrom Purgom).
“Extreme perception of Surrealism and the potential of its visual eco-epistemology” (ISSS Surrealisms 2022, z Magdaleno Germek).

Izbrani projekti

Programska skupina

Historične interpretacije 20. stoletja (P6-0347)

Raziskovalni projekti

Raziskovalka pri projektu Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti (J7-3158, 2021–2023).
Sovodja in raziskovalka pri interdisciplinarnem projektu The Art of Bordering (Connect Across Seed Grants – European Cross-Border University; Univerza v Novi Gorici, Univerza v Chemnitzu in Univerza v Vidmu, 2022).
Sovodja in raziskovalka pri interdisciplinarnem projektu Taming the Forest s študenti in raziskovalci Akademije umetnosti in Fakultete za humanstiko UNG (del projekta je nastal v sklopu priprav na poletno šolo “Resonances IV SciArt Summer School” v organizaciji Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, 2022).
Vodja projekta Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (Z6-1882, 2019–2021).

Raziskovalno-pedagoški projekti:

Vodja in pedagoška mentorica projekta “Spodbujanje kritiškega in recenzentskega dela na področju novomedijske umetnosti in kulture v Sloveniji” (MIZŠ in Evropski socialni sklad, projekt ŠIPK, 2020).
Vodja in pedagoška mentorica projekta “Analiza položaja človeka v času moderne tehnologije in vpliv njegovega dojemanja tehnoloških sprememb skozi umetniško produkcijo” (MIZŠ in Evropski socialni sklad, projekt ŠIPK, 2019).
Vodja in pedagoška mentorica projekta “Priprava celostne produkcijsko-distribucijske strategije novih slovenskih filmov na tujih filmskih festivalih” (MIZŠ in Evropski socialni sklad, projekt PKP, 2019).
Vodja in pedagoška mentorica projekta “Kreiranje nove zgodbe za transformacijo industrijske rabe rjavega premoga v namene turističnega razvoja Zasavja” (MIZŠ in Evropski socialni sklad, projekt PKP, 2019).

Življenjepis

Kristina Pranjić, rojena 14. 7. 1989 v Tuzli, Bosna in Hercegovina, je diplomirala leta 2013 iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo “Konstruktivizem in suprematizem – dva vektorja do postgravitacijske teorije” je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. Leta 2018 je na isti univerzi zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom “Brezpredmetnost zvoka in slike: Beli, Kručonih, Malevič”, ki se osredotoča na koncept brezpredmetnosti ter nereprezentativnega pesništva in vizualne umetnosti v simbolizmu in avantgardi. Zaposlena je kot izredna profesorica na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer je nosilka modulov “Zgodovina in teorija umetnosti in medijev” ter “Diskurzi v praksi” ter direktorica programske smeri Literarne vede. Od leta 2021 deluje kot raziskovalka na področju literarnih ved in zgodovine umetnosti na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Poleg tega je bila gostujoča predavateljica na Univerzi v Celovcu leta 2019, kjer je predavala o vizualnem in pesniškem eksperimentu v ruskem modernizmu in avantgardi. Mednarodne raziskovalne izkušnje je pridobivala na Univerzi v Konstanzu (2012/13), Univerzi v Beogradu (2014/15) in Univerzi Pariz 8 (2016/17). Kot kritičarka in recenzentka na področju vizualnih in intermedijskih umetnosti je sodelovala na Radiu Študent. Organizirala je dve mednarodni znanstveni konferenci z umetniškim programom in uredila zbornika na temo avantgarde: “Svet kot brezpredmetnost« (Slavica TerGestina, European Slavic Studies Science Journal, 2018) in “Kozmični anarhizem” (Založba Sophia, 2021).

Vodstvene funkcije

Direktorica programske smeri Literarne vede dodiplomskega študijskega programa Slovenistika FH UNG in magistrskega študijskega programa Humanistični študiji FH UNG (od leta 2022).
Podpredsednica Strokovne komisije za področje intermedijskih umetnosti Ministrstva za kulturo RS (od leta 2022).
Vodja znanstvenega projekta Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (2019–2021).

Nagrade in štipendije

2023 Sofinanciranje aktivne udeležbe izjemnih slovenskih mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih za mlajše raziskovalce ARIS.

2019 Sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini in povezovanje znanstvenih dosežkov ARIS

2018 Regijska štipendija za udeležbo na letni konferenci Združenja za slavistične, vzhodno evropske in evrazijske študije (ASEEES), ZDA.

2018 Štipendija Univerze v Göteborgu za obisk mednarodne znanstvene konference (Nordic Summer Conference), Švedska.

2016–2017 Štipendija patra Stanislava Škrabca za odlične dodiplomske in podiplomske študente slavistike, slovenistike in klasične filologije.

2016 Štipendija Inštituta za svetovno književnost M. Gorkega Ruske akademije znanosti za obisk mednarodne konference.

2013 Prešernova nagrada Filozofske fakultete UL za diplomsko delo Konstruktivizem in suprematizem – dva vektorja do postgravitacijske teorije.