Projekti
Trenutni projekti
Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne J6-3134
Vodja projekta: prof. dr. Katja Mihurko Poniž
Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti
Vodja projekta: izr. prof. dr. Aleš Vaupotič
Arheologija fotografije identitete
Vodja projekta: dr. Eszter Polonyi
Historične interpretacije 20. stoletja
Vodja programske skupine: prof. dr. Oto Luthar
Vodilni partner: ZRC SAZU
Članici programske skupine na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž, izr. prof. dr. Ana Toroš
P6-0347
SICRIS
Raziskovalno delo programske skupine temelji na prepričanju o nujnosti (samo)refleksije o raziskovalnih praksah, diskurzih in proizvodnji znanja na področju humanističnih ved, s poudarkom na teoriji zgodovinopisja in spominskih študij. Članice in člani programske skupine se bodo posvečali tako opredelitvi osnovnih pojmov (kolektivni spomin, pluralnost historične interpretacije, revizionizem…), kot jezikovnim protokolom in mobiliziranju kolektivnega spomina za družbene in/ali politične akcije. Delo v okviru raziskovalnega programa bo osredotočeno na odnos med zgodovinopisjem in ostalimi diskurzi o preteklosti. Ob tem bomo osvetlili naslednje aksiološke aspekte tega odnosa: 1) Zgodovinopisje in “afektivni obrat”: osredotočili se bomo na napetosti in dvoumnosti, ki nastajajo ob soočanju zgodovinopisnih naracij na eni, ter izkustvenega spomina, in afektivnega vlaganja v preteklost, na drugi strani. V raziskovanju, ki bo posebej pozorno na epistemološke, moralne in politične posledice teh napetosti, se bomo naslanjali na dolgo tradicijo razmisleka o dvoumnem odnosu med zgodovino in “življenjem”. 2) Politike spomina (revizionizem, vpliv popularne kulture, vpliv inštitucij na popularne interpretacije zgodovine…): v primerjalni perspektivi bomo obravnavali spremembe v spominski krajini v srednji in jugovzhodni Evropi in raziskali razsežnosti (re)apropriacije in izpogajanja spomina na različnih družbenih ravneh in v stičišču med lokalnim, nacionalnim, evropskim in globalnim. 3) Prostor, spomin in zgodovina: prostorske kontekstualizacije in materializacije preteklosti nam bodo ponudile ploden okvir za raziskovanje kompleksnega odnosa med afektom, spominom in institucionaliziranimi naracijami o preteklosti. 4) Spomin, zgodovina in digitalni mediji: V raziskavi se bomo osredotočili na spremembe razumevanja »biti v času« v dobi takojšnje povezljivosti, pri čemer bomo razmišljali v kontekstu afektivnega odnosa do tehnologije in preteklosti. Osvetlili bomo družbene in epistemološke posledice razumevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v času po »povezljivostnem obratu« ter v času kulture preteklosti.
Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju
Vodja projekta: izr. prof. dr. Marijan Dović
Vodilni partner: ZRC SAZU
Članica projektne skupine na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž
Triletni raziskovalni projekt ARRS J6-2583 (1. 9. 2020–30. 8. 2023) posega na področje, ki je bilo doslej slabo in nesistematično raziskano, saj je bila večina pozornosti namenjena odmevnim partikularnim primerom. Namesto parcialnih vpogledov raziskava – motivirana z izhodiščnima premisama o konstitutivnosti in prikritosti cenzurnih praks – predvideva sistematično preučevanje zaokroženega obdobja, ki vključuje analizo novih primarnih virov, podrobne študije primerov pa okvirja z novo konceptualizacijo moderne institucije cenzure. Korak naprej od dosedanjih raziskav, ki so z izrazom »cenzura« zaznamovale najrazličnejše prakse, napravi z enotnejšo opredelitvijo cenzure, ki nato omogoča analizo dejanskih relativno specifičnih področij njene pravne regulacije in implementacije. V književnosti tega obdobja so to področja 1) periodike, 2) knjižnega založništva in 3) gledališča.
Prostorski okvir raziskave predstavljajo slovenske dežele v habsburški monarhiji (zlasti Kranjska, a tudi Koroška in Štajerska), pri čemer je dogajanje ves čas vpeto v kontekst imperialne cenzure in v kontekst sosednjih literarnih kultur (nemškoavstrijske, češke, hrvaške, madžarske). Časovni okvir je »dolgo 19. stoletje«, torej obdobje 1789–1914, ki ga revolucionarno leto 1848 skoraj simetrično razmejuje na dve fazi: medtem ko v prvi prevladuje preventivna (pred)cenzura, drugo obvladuje zlasti retroaktivna (po)cenzura.
Projekt si obeta izkoristiti prednosti, ki jih prinaša panoramski pogled na t. i. dolgo obdobje (»longue durée«), ki bo prav zaradi obsežnosti spodbujal tudi teoretske in metodološke posege. Osredotoča se zlasti na cenzuro v ožjem smislu, tj. institucionalizirane oblike nadzora nad cirkulacijo besedil, katerih bistvena razsežnost je zmožnost sankcioniranja (udejanja jo represivni aparat države). Takšno strogo izhodišče pa omogoča tudi raziskave manj institucionaliziranih oblik, kot so samocenzura, posredne sankcije, tržne omejitve, diskrimancija spolnih in drugih manjšin ter druge oblike cenzure v širšem pomenu.
Projekt obsega splošne (sintetične) raziskave in niz skrbno izbranih študij primerov, ki zajemajo celoten časovni razpon, vsa področja književnega ustvarjanja in ključne problemske sklope. V središču zanimanja so implementacija cenzorskih praks, njihov vpliv na slovenske knjige, časopise in gledališče, njihova vloga pri razvoju slovenskega narodnega gibanja, strategije izmikanja cenzuri, spremembe družbenih funkcij cenzure, pa tudi vpliv »spolske cenzure«, ki doslej pri nas še ni bil resno tematiziran.
COST Akcija Distant Reading for the European Literary History
Članici akcije na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Ivana Zajc
Izziv te akcije je ustvariti živahno in raznoliko mrežo raziskovalcev in raziskovalk, ki bodo skupaj razvijali_e vire in metode, nujne za spremembo načina pisanja evropske literarne zgodovine. Utemeljena v paradigmi oddaljenega branja (t.j. uporaba računalniških metod za analizo večjih zbirk literarnih besedil), bo akcija ustvarila skupen teoretski in praktični okvir, ki bo omogočil inovativne, sofisticirane, na podatkih temelječe, računalniške metode analize literarnih besedil v vsaj desetih evropskih jezikih. S tem ko bo spodbujala vpogled v čezmejne in obsežne vzorce ter evolucije v evropskih literarnih tradicijah, bo akcija omogočila kreacijo širše, bolj vključujoče in bolj utemeljene pripovedi o evropski zgodovini in kulturni identiteti. Da bi to uresničila, bo akcija ustvarila večjezično zbirko evropskih literarnih besedil
(European Literary Text Collection, ELTeC), ki bo na koncu vsebovala okoli 2,500 romanov v vsaj desetih različnih jezikih in omogočala testiranje metod ter primerjavo rezultatov med nacionalnimi tradicijami, ustvarila in posredovala bo najboljše prakse ter razvila inovativne računalniške metode za tekstno analizo, ki bodo prilagojene večjezičnim literarnim tradicijam. Upoštevala bo tudi posledice takšnih virov in metod za ponoven premislek temeljnih konceptov literarne teorije in zgodovine.
Akcija bo prispevala k razvoju in širjenju metod, kompetenc, podatkov, najboljših praks, standardov in orodij, ki so bistvena za raziskave oddaljenega branja. To ne bo samo vplivalo na način raziskav v humanistiki, temveč tudi način, na katerega bodo ustanove, npr. knjižnice, dajale svoje gradivo na razpolago raziskovalcem. Akcija spodbuja sistematično izmenjavo ekspertiz in vidnost vseh udeležencev, dejavnosti in virov.
DARIAH skupina Women Writers in History
Naloge DARIAH skupine WWIH so:
- krepitev, širitev in povečanje mreže raziskovalk in raziskovalcev, ki je bila vzpostavljena v zadnjem letu zahvaljujoč projektom NWO, COST in HERA;
- nadaljni razvoj VRE, ki bo omogočal obsežne raziskave ženskega literarnega avtorstva;
- vzpodbuditev novih raziskovalnih pobud na tem področju, tako individualnih kot skupinskih, osredinjajoč se na žensko avtorstvo in recepcijo;
- premislek o načinih uporabe in interpretacije podatkov, ki so v virih, ki jih doslej še nismo raziskale_i;
- ustvariti izhodišče za akademsko in drugo poučevanje, spodbujati učence, dijake in študente, da uporabljajo VRE kot svoje orodje;
- pripraviti pobude za “crowdsourcing” in udeležbo zainteresirane javnosti pri proučevanju avtoric;
- ohranjanje kontakta s člani_cami drugi ustanov in mrež, ki se ukvarjajo z žensko kulturno dediščino kot npr. WINE (Women’s Information Network of Europe).
Slovenska skupina je 16. novembra 2017 organizirala konferenco Poučevanje pisateljic: raziskovanje možnosti »NEWW Virtual Research Environment« in gostila delavnico in sestanek te delovne skupine.