Predraga Зорана!

Tako je pesnica Vida Jeraj večkrat v pismih nagovorila svojo sestrično, Franjo Trojanšek, por. Dekleva, ki si je nadela psevdonim Zorana, in je bila rojena na današnji dan pred 165 leti. Zorana je bila pesnica in je objavljala v revijah Slovenka, Dom in svet, Vrtec in Ženski svet.
Slovenske pesnice in pisateljice so v dopisovanju večkrat uporabljale cirilico, še posebno, kadar je šlo za osebne izpovedi. Ker so pisma včasih na pošti odpirali, so tako poskrbele, da so bile njihove besede vsaj malo skrite. V projektu TILDA smo pisma analizirali z delotokom v orodju ClowdFlows, ki so ga razvili na Odseku za tehnologije znanja na Institu Jožef Stefan v okviru evropskega projekta EMBEDDIA Project. Ugotovili smo, da se beseda ljubezen povezuje s semantičnim poljem skrivnost. Ob prebiranju enega izmed pisem Vide Jeraj Zorani, ki ga je prepisal študent Darko Ilin, in je v celoti napisano v cirilici, lahko razumemo, zakaj je morala pošiljateljica vsebino skriti na ta način.
Tako se glasi odlomek iz pisma:
„Disonanca za disonanco v sveto melodijo Tvoje prekrasne duše! – Kaka groza samo misliti vse, kar si prestala! . . .
Silna, kakor si, dušica, dvigni se znova iz obupne onemoglosti in ljubezen božja naj Ti pomore!
Veseli me, da te poseča naš „batjuška“; je takov zlat čelovek; - rekla bi, eno samo nežno čuvstvo ga je, in ne vem, kaj še...
Sporoči mi, Zorana, kako dolgo ostaneš v Ljubl., morda si vendar morem ukrasti par ur... O Vel. noči pa najbrže!-
Zakaj je bilo najino zadnje slovo tako žalostno.....
O meni, kaj ne, nisi dosti čula vmes. Morda Ti je kdorkoli povedal, da se mnogo, mnogo smejim, da sem često uprav peklensko razposajena in divja... Če ti jaz za kratek čas adiram življenje sedaj - ; na zunaj Kaos, dilirij, - na znotraj letargija in smrt! Ali veš, kaj sem ti nekoč stavila za slučaj? Takrat si se zavzela.
Ne vem, kedaj se je skalila moja duša, tudi ne vem, je-li kaj živela od tedaj...
Pijanost, iz katere se do treznosti sedaj skoro nikoli ne vzbudim, mi je prijetna... Tako se živi prav imenitno!“