Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA)

Projekt sodi na področje raziskav, ki so v slovenskem prostoru v navezavi na obdobje (1890-1920) in tematiko intimnosti, ki jo projekt preučuje, redke in pomanjkljive tako glede artikulacij intimnosti v slovenskih literarnih delih kot glede transnacionalnih vplivov in drugih literarnih stikov v povezavi s topiko projekta. V projektu se osredinjamo na različne oblike intimnosti, ki jih podrobno preučujemo v študijah primerov in jih nato umeščamo v širši kontekst literature te dobe in širšega srednjeevropskega kulturnega prostora.
Izhodišče raziskave je najprej vprašanje, kako avtorji in avtorice moderne artikulirajo intimne odnose, kako se napetosti med družbenim in intimnim odražajo v retoriki poetičnega jezika, naraciji romana in kratke proze ter v dramski formi in kako se koncepti s področja intimnosti (spolnost, institucija zakona, starševstvo, prijateljstvo, samoozaveščenje) vpisujejo v literarni tekst. Primerjalna metoda omogoča analize in premisleke o tem, kako so se reprezentacije intimnosti preoblikovale v obdobju moderne glede na prejšnja literarna obdobja. V tem problemskem sklopu je predmet raziskave literarno besedilo.
Druga raven raziskave preučuje napetosti med avtorjevo artikulacijo intimnosti in recepcijo v literarnem sistemu: možnosti objave in z njo povezano cenzuriranje s strani založnikov, uradnih cenzorskih praks in posledična samocenzura. Raziskave se osredinjajo na sprejem prodornih tem, ki so povezane z intimo, pri literarni kritiki, in na analize egodokumentov (dnevniške zapise, korespondence), literarnih kritik in arhivskega gradiva, ki je povezano s cenzuro in se nanaša na artikulacije intimnosti.
Tretji raziskovalni sklop zaobjema razmerje med artikulacijami intime v slovenski moderni in v drugih nacionalnih literaturah, ki so jim pripadali avtorji in avtorice literarnih in teoretičnih besedil, s katerim so bili slovenski literati in literaratinje v dialoškem odnosu (bodisi osebnem ali zgolj kot bralci/bralke njihovih del). Slovenska književnost je razumljena kot srednjeevropska književnost, ki se je razvijala v stiku z drugimi (srednje)evropskimi književnostmi.
Raziskava se bo odvijala v polju metod in pristopov literarne vede, ki jih bomo nadgrajevali z ugotitvami in pristopi s področja drugih disciplin, predvsem študij spolov. Cilji raziskave so:
1) premisliti pojem intimnosti skozi literaturo slovenske moderne in njene nadnacionalne povezave, zlasti s češkim kulturnim področjem,
2) razkriti strategije, s katerimi so avtorji in avtorice slovenske moderne izpeljali preobrat paradigme v razvoju slovenske književnosti in postavili temelj za nove načine izrekanje intimnosti v mediju literature,
3) prispevati k drugačnemu razumevanje slovenske literarne zgodovine obdobja 1890-1920, s priznanjem prispevka književnic iz tega obdobja. Projektno skupino sestavljajo raziskovalke in raziskovalci iz štirih ustanov (Univerza v Novi Gorici, Karlova univerza v Pragi, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem). V projektu sodelujejo tudi raziskovalci iz drugih ustanov, ki se ukvarjajo s podobno tematiko, kot neakademska partnerja sta vključena Slovanska knjižnica Praga in Forum slovanskih kultur Ljubljana.