Zakaj izbrati Fakulteto za humanistiko

Pester in izviren nabor predmetov

Številni izbirni predmeti nudijo možnost, da študentje poleg obveznih predmetov izberemo tisto, kar nas najbolj zanima.

Mnenje študenta:

Vsak, ki ga zanimajo humanistične vede, je nehote povezan z okoljem, v katerem živi in deluje. Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici je vpeta v okolje, ki je izpostavljeno mednarodnim vplivom, kar pripomore k razumevanju Slovencev, ki živijo v Italiji in tudi drugod po svetu. Povezanost z okoljem pomeni lažje razumeti ljudi izven matice, razumeti njihovo željo po povezanosti z domovino in jezikom, k čemur pa veliko pripomore pester in zanimiv predmetnik. Številni izbirni predmeti nudijo možnost, da študentje poleg obveznih predmetov izberemo tisto, kar nas najbolj zanima. Fakulteta s svojimi profesorji in predmetnikom nudi vse možnosti, ki zagotavljajo odličnost študijskih programov, predvsem stremi k odprtemu odnosu med predavatelji ter študenti in s tem k usmerjenosti v prihodnost, dinamičnost ter ustvarjanje kritično mislečih in angažiranih bodočih intelektualcev. K vsem tem pripomore še vključenost univerze v številne mednarodne povezave, ki ponujajo študentom možnost, da del študijskih obveznosti opravijo na drugih univerzah v Evropi.

Motivirani predavatelji

Predavatelji ob pedagoškem delu veliko časa posvečajo raziskovalnemu delu in so odlični strokovnjaki na svojih področjih.

Sodelavci in sodelavke Fakultete za humanistiko v slovenski prostor uvajamo in v njem razvijamo nove metodologije dela v humanistiki in z njimi proučujemo krajevne značilnosti in širše svetovne pojave. Našo pedagoško in raziskovalno skupino sestavljajo v glavnem mladi, a že uveljavljeni znanstveniki; veliko jih je del svojega izobraževanja opravilo v tujini, kjer se še naprej vključujejo v znanstvene ali strokovne projekte.

Strokovno in raziskovalno delo

Strokovno in raziskovalno delo med študijem.

Izkušnja študentk:

Prvič sva imeli priložnost sodelovati v raziskavi tako obširnega, aktualnega ter meddisciplinarnega značaja, ki je prinesla nova spoznanja na polju usvajanja jezika in z njim povezanega učenja števil, nama pa odprla vpogled v delo jezikoslovno-raziskovalnih centrov in ponudila možnost za navezovanje stikov z (tudi tujimi) raziskovalci in njihovim delom. S tem misliva predvsem na pristop k raziskavi, priprave za delo na terenu (navezovanje stikov z ravnatelji vrtcev, pridobivanje soglasij) in s samim testiranjem ter obdelovanjem podatkov in analitično-interpretativnim delom raziskovanja.

Veseli sva tudi, da sva obravnavani kot soavtorici raziskave Language as a source of numerical concepts in z njo povezanega prispevka na konferenci v tujini. Pomembno pa se nama zdi tudi, da se s člankom Usvajanje matematičnega števila vključujeva v slovenski revijalni prostor.

Raziskava naju je prav tako navdušila, da bi v prihodnosti izvajali oziroma sodelovali v raziskavi povezani bodisi z usvajanjem jezika bodisi s preučevanjem jezikovne posebnosti ali značilnosti.

Vesna Plesničar in Tina Razboršek