Podiplomski magistrski študijski program Humanistični študiji

Študijski program:Magistrski študijski program Humanistični študiji
Študijsko področje:humanistični študiji
Šifra programa:2HS
Stopnja programa:Druga stopnja magistrski
Ime listine:magistrska diploma
Strokovni naslov:magister oz. magistrica jezikoslovja / – literarnih ved / – zgodovin in kultur čezmejnih prostorov
Okrajšava naslova:mag. jezik. / mag. lit. ved / mag. zgod. in čezm. prost.
Zaključni izpit:ne
Dekan:prof. dr. Peter Purg

Opis programa

Magistrski študijski program Humanistični študij je 2-letni magistrski študijski program in je nadaljevanje predlaganega 3-letnega študijskega programa Humanistični študiji. Ima tri študijske smeri:
- Jezikoslovje,
- Literarne vede,
- Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov.

Vpisni pogoji

Smer Jezikoslovje:
V prvi letnik smeri Jezikoslovje drugostopenjskega študijskega programa Humanistični študiji, se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja slovenistike, primerjalnega slovanskega jezikoslovja, splošnega jezikoslovja, klasične filologije in drugih humanističnih programov, ki obsegajo vsebine s področja jezikoslovnih ved.

Diplomanti študijskih programov prve stopnje (180 ECTS) z drugih področij naslovijo vloge na študijsko komisijo Fakultete za humanistiko. Na podlagi opravljenega študijskega programa in glede na različnost strokovnega področja od učnih vsebin študijskega programa Humanistični študiji prve stopnje lahko komisija kandidate sprejme brezpogojno, lahko določi diferencialne izpite, ki jih morajo kandidati opraviti pred vpisom v prvi letnik, ali pa prošnjo zavrne. Diferencialni izpiti obsegajo od 10 do 60 ECTS. Kandidati jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Kdor je končal magistrski oziroma drug nivojsko primerljiv program z istih oziroma primerljivih področij, se mu lahko priznajo obveznosti v obsegu do 60 ECTS in se lahko tako vpiše v drugi letnik ustrezne smeri programa Humanistični študiji. Ob vpisu se mu lahko individualno določi obvezne izpite v obsegu do 24 ECTS, tako da pridobi znanja, komplementarna predhodnemu študiju. Ti izpiti se določijo iz nabora vseh obveznih in izbirnih izpitov ustrezne smeri magistrskega študijskega programa Humanistični študiji. Poleg njih študent obvezno opravlja še Individualno raziskovalno delo in Magistrsko nalogo, lahko pa tudi še druge obvezne, izbirne in splošne izbirne predmete, tako da zbere skupno 60 ECTS.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih razvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena in ocena diplomskega dela).

Smer Literarne vede:
V prvi letnik druge stopnje študijskega programa Slovenistika, smer Literarne vede se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja slovenistike, primerjalne književnosti, klasične filologije in drugih humanističnih programov, ki obsegajo vsebine s področja literarnih ved.

Diplomanti študijskih programov prve stopnje (180 ECTS) z drugih področij naslovijo vloge na študijsko komisijo Fakultete za humanistiko. Na podlagi opravljenega študijskega programa in glede na različnost strokovnega področja od učnih vsebin študijskega programa Humanistični študiji prve stopnje lahko komisija kandidate sprejme brezpogojno, lahko določi diferencialne izpite, ki jih morajo kandidati opraviti pred vpisom v prvi letnik, ali pa prošnjo zavrne. Diferencialni izpiti obsegajo od 10 do 60 ECTS. Kandidati jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Kdor je končal magistrski oziroma drug nivojsko primerljiv program z istih oziroma primerljivih področij, se mu lahko priznajo obveznosti v obsegu do 60 ECTS in se lahko tako vpiše v drugi letnik ustrezne smeri programa Humanistični študiji. Ob vpisu se mu lahko individualno določi obvezne izpite v obsegu do 24 ECTS, tako da pridobi znanja, komplementarna predhodnemu študiju. Ti izpiti se določijo iz nabora vseh obveznih in izbirnih izpitov ustrezne smeri magistrskega študijskega programa Humanistični študiji. Poleg njih študent obvezno opravlja še Individualno raziskovalno delo in Magistrsko nalogo, lahko pa tudi še druge obvezne, izbirne in splošne izbirne predmete, tako da zbere skupno 60 ECTS.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih razvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena in ocena diplomskega dela).

Smer Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov:
V prvi letnik druge stopnje študijskega programa Humanistični študiji, smer Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja zgodovine, kulturnih študij, slovenistike, primerjalne književnosti, klasične filologije in drugih humanističnih programov, ki obsegajo vsebine s področja zgodovine oziroma kulturnih študij.

Diplomanti študijskih programov prve stopnje (180 ECTS) z drugih področij naslovijo vloge na študijsko komisijo Fakultete za humanistiko. Na podlagi opravljenega študijskega programa in glede na različnost strokovnega področja od učnih vsebin študijskega programa Humanistični študiji prve stopnje lahko komisija kandidate sprejme brezpogojno, lahko določi diferencialne izpite, ki jih morajo kandidati opraviti pred vpisom v prvi letnik, ali pa prošnjo zavrne. Diferencialni izpiti obsegajo od 10 do 60 ECTS. Kandidati jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Kdor je končal magistrski oziroma drug nivojsko primerljiv program z istih oziroma primerljivih področij, se mu lahko priznajo obveznosti v obsegu do 60 ECTS in se lahko tako vpiše v drugi letnik ustrezne smeri programa Humanistični študiji. Ob vpisu se mu lahko individualno določi obvezne izpite v obsegu do 24 ECTS, tako da pridobi znanja, komplementarna predhodnemu študiju. Ti izpiti se določijo iz nabora vseh obveznih in izbirnih izpitov ustrezne smeri magistrskega študijskega programa Humanistični študiji. Poleg njih študent obvezno opravlja še Individualno raziskovalno delo in Magistrsko nalogo, lahko pa tudi še druge obvezne, izbirne in splošne izbirne predmete, tako da zbere skupno 60 ECTS.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih razvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena in ocena diplomskega dela).

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Humanistični študiji na smeri Jezikoslovje je usposobiti strokovnjake, ki bodo imeli kar najbolj celovit vpogled v jezikoslovne vede s poudarjenim znanstvenim pristopom k jezikoslovju. Sposobni bodo poglobljenega obravnavanja problemov in raziskovalnega pristopa k njihovemu reševanju. Obvladovali bodo več smeri preučevanja konkretnih problemov ter imeli osnovni vpogled v možnosti prenosa lastnega znanja v prakso. Po končanem študiju bodo zmožni tako lastnega znanstvenega udejstvovanja kot delovanja v specifičnem visokotehnološkem podjetju.

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Humanistični študiji na smeri Literarne vede je usposobiti strokovnjake, ki bodo imeli kar najbolj celovit vpogled v literarne vede s poudarjenim znanstvenim pristopom k literarnim vedam. Sposobni bodo poglobljenega obravnavanja problemov in raziskovalnega pristopa k njihovemu reševanju, znali bodo proučevati konkretne literarne pojave, obenem pa bodo imeli osnovni vpogled v možnosti prenosa lastnega znanja v prakso. Po končanem študiju bodo zmožni tako lastnega znanstvenega udejstvovanja kot delovanja v specifičnem podjetju in/ali organizaciji, ki se ukvarja z literarnovednimi vprašanji.

Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Humanistični študiji na smeri Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov je usposobiti strokovnjake, ki bodo imeli celovit vpogledv kulturno-zgodovinske teme čezmejnih prostorov, s poudarjenim znanstvenim pristopom k raziskovanju, osmišljanju, refleksiji in uporabi kulture na podlagi intedisciplinarnosti ter pluralističnega razumevanja relevantnih diskurzov. Sposobni bodo poglobljenega obravnavanja problemov in raziskovalnega pristopa k njihovemu reševanju, znali bodo proučevati konkretne čezmejne kulturne in zgodovinske pojave, obenem pa bodo imeli osnovni vpogled v možnosti prenosa lastnega znanja v prakso. Po končanem študiju bodo zmožni tako avtonomnega strokovnega udejstvovanja kot delovanja v specifičnem podjetju in/ali organizaciji, ki se ukvarja z zgodovinskimi, medkulturnimi in čezmejnimi vprašanji in razvojnimi izzivi.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Preverjanje znanja je načrtovano vnaprej. Pri vsakem predmetu so vsaj trije izpitni roki. Način ocenjevanja študentovega znanja je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer se daje poleg pisnega izdelka poudarek tudi študentovi ustni predstavitvi pred učiteljem in študenti. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Pridobljeno znanje se preverja s pisnimi in/ali ustnimi izpiti, lahko pa tudi s kolokviji kot sprotno obliko preverjanja znanja. Uspešnost (individualnega) raziskovalnega dela se oceni na podlagi zaključnega poročila.