Raziskovalno delo

Sposobnost kritičnega razmišljanja o izbrani humanistični temi in iskanja relevantnih podatkov;
reševanje konkretnih problemov iz različnih področij humanistike na podlagi raziskav;
delo v skupini.

Ni posebnih pogojev za vpis.

Predmet je časovno razdeljen na tri dele. V prvem uvodnem delu vsi študentje poslušajo skupna uvodna predavanja, ki pokrijejo vsako od treh študijskih smeri. Nosilci v uvodnih predavanjih predstavijo izbrane metodološke osnove raziskovalnega dela na področju svojega raziskovanja in opredelijo izhodišča skupinske raziskave pri pričujočem predmetu. V drugem delu se študentje razdelijo na več skupin, ne nujno vezanih na smer, na katero so vpisani. V okviru drugega dela vsaka skupina opravlja raziskavo na vnaprej pripravljeno temo. Raziskovalno delo poteka pod mentorstvom nosilcev, s katerimi imajo študentje reden stik. Nosilec v mentorski vlogi študente usmerja pri raziskavi, svetuje in nadzoruje. V tretjem delu predmeta študentje v okviru seminarja plenarno predstavijo rezultate svojega raziskovalnega dela. Predstavitev je lahko skupna ali posamična, odvisno od tega, kako je potekalo raziskovalno delo.

poznavanje splošne strukture in postopka pri izvajanju raziskovalnega dela na določenem področju humanistike
sposobnost usklajevanja raziskovalnega dela v skupini
sposobnost iskanja relevantne literature in relevantnih podatkov za raziskovalno delo
sposobnost predstavitve rezultatov lastnih raziskav tako strokovnim kot splošnim občinstvom, s poudarkom na povezavi med znanostjo, civilno družbo in drugimi sektorji

Literatura in viri so določeni in usklajeni s strani vsakokratnih nosilcev

Končno poročilo z ustno predstavitvijo 100 %.

Red. prof. dr. Franc Marušič je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Njegovo osnovno raziskovalno področje je skladnja, predvsem na podatkih iz slovenščine, občasno pa se posveča tudi stiku jezika z drugimi kognitivnimi sposobnostmi, sociolingvistiki in jezikovnemu svetovanju.

Izbor člankov:
MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok, SAKSIDA, Amanda, SULLIVAN, Jessica, SKORDOS, Dimitrios, WANG, Yiqiao, BARNER, David. 2021. Do children derive exact meanings pragmatically? : evidence from a dual morphology language. Cognition 207, [COBISS.SI-ID 42393347],
MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. 2021 Investigation of Slovenian copular agreement. V: FRANKS, Steven, TIMBERLAKE, Alan, WIETECKA, Anna W (ur.) Selected proceedings of the 14th meeting of the Slavic linguistics society : in honor of Peter Kosta. Berlin [etc.]: Peter Lang. Str. 141-170. [COBISS.SI-ID 95704579].
MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. 2021. Dual in Slovenian. V: HOFFHER, Patricia Cabredo (ur.). The Oxford handbook of grammatical number. Oxford: Oxford University Press. Str. 428-444. [COBISS.SI-ID 72925187]
MARUŠIČ, Franc, SHEN, Zheng. 2021. Gender Agreement with Exclusive Disjunction in Slovenian
Acta Linguistica Academica 68(4): 516-535. [COBISS.SI-ID 84895491]
SCHNEIDER, Rose M., SULLIVAN, Jessica, MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok, BISWAS, Priyanka, MIŠMAŠ, Petra, PLESNIČAR, Vesna, BARNER, David. 2020. Do children use language structure to discover the recursive rules of counting?. Cognitive psychology, 117. [COBISS.SI-ID 5520635]
MARUŠIČ, Franc, MIŠMAŠ, Petra, ŽAUCER, Rok. 2020. Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? : poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov. V: KRAJNC IVIČ, Mira (ur.), ŽELE, Andreja (ur.). Pogled v jezik in iz jezika : Adi Vidovič Muha ob jubileju. Maribor: Univerzitetna založba, 2020. Str. 103-115. [COBISS.SI-ID 21145603]

Doc. dr. Ivana Zajc se ukvarja s področji digitalne humanistike, literarne teorije, naratologije, didaktike književnosti in zgodovine čustev. Predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in je raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko na isti univerzi.

1.) MIHURKO, Katja, ZAJC, Ivana, ILIN, Darko, MARINKOVIĆ, Mila. Analize omrežij v elektronski zbirki Pisma: vidik metapodatkov in semantičnih povezav besedišča. Primerjalna književnost. avg. 2024, letn. 47, št. 2, str. 31-44.
2.) ZAJC, Ivana. Analiza 90 slovenskih romanov in opusa Ivana Cankarja z računalniško stilometrijo. Primerjalna književnost. avg. 2024, letn. 47, št. 2, str. 113-126.
3.) ZAJC, Ivana. Becoming a woman writer: the self-representations in the letters of woman writers of the Slovene moderna. Literaturna misʺl. 2023, vol. 66, no. 2.
4.) ZAJC, Ivana. Scoring of essays in L1 in the secondary school-leaving exam. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 2023, letn. 38, št. 1, str. 19-31.
5.) ZAJC, Ivana. Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. V Novi Gorici: Založba Univerze, 2023.
6.) ZAJC, Ivana, PURG, Peter. Digitalna humanistika in literatura. Nova Gorica: Založba Univerze, 2023.

V svojem raziskovalnem delu se Dr. Oto Luthar ukvarja predvsem z zgodovino zgodovinopisja, filozofijo zgodovine, z zgodovino sodobnih intelektualnih praks ter z revizionizmom v zgodovinopisju. Ob tem ga zanimajo tudi teme, povezane s sodobno idejno zgodovino ter s kulturno zgodovino prve svetovne vojne.
Leta 2011 je dr. Luthar prejel avstrijski častni križ, priznanja za njegova prizadevanja za izboljšanje znanstvenega sodelovanja ZRC z avstrijskimi znanstvenimi ustanovami na področjih zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, slavistike, muzikologije in filozofije.
Dr. Luthar je član mednarodnega Znanstvenega sveta Inštituta za kulturne vede in zgodovino gledališča Avstrijske akademije znanosti in član zunanjega svetovalnega odbora Centra za študij Balkana, Goldsmiths College v Londonu; član stalne delegacije Republike Slovenije za sodelovanje v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) in član akademske delovne skupine delegacije; je član uredniškega odbora revije National Geographic Slovenija.