Dodiplomski univerzitetni študijski program Slovenistika

Opis programa

Dodiplomski univerzitetni študijski program Slovenistika je namenjen vsem, ki jih zanimajo vprašanja slovenskega jezika in književnosti v povezavi z drugimi področji humanistike. Raziskovali bomo pojave na stičišču različnih digitalnih, zlasti pa kulturnih, jezikovnih in nacionalnih prostorov, torej v okolju, v središče katerega je postavljena Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Študentke in študente seznanjamo s klasičnimi slovenističnimi znanji, ki pa jih nadgradimo s sodobnimi pristopi, od formalnega teoretičnega in eksperimentalnega jezikoslovja do digitalne humanistike in študij spolov. Študentke in študentje spoznavajo lastnosti knjižne slovenščine, narečij, govorov ter večjezičnosti, usvajajo kanonizirana litrerarna dela in raziskujejo spregledane starejše ter sodobne avtorske glasove, hkrati pa se ozrejo tudi na področja vizualne umetnosti, medijev in zgodovine.

Svoje študentke in študente spodbujamo k povezovanju s strokovnjakinjami ter strokovnjaki iz različnih znanstvenih disciplin, ki v svojem delu pogosto presegajo meje klasične slovenistike. Ta stik jim omogoča, da se seznanijo z reševanjem praktičnih in raziskovalnih problemov na področjih jezikoslovnih, literarnih in sorodnih ved. Hkrati pa širok nabor kompetenc in interdisciplinarnih znanj dosežejo tudi s prostimi izbirnimi vsebinami, pri čemer lahko študentje ter študentke vpišejo tudi predmete drugih študijskih programov, ki se izvajajo na Univerzi v Novi Gorici ali na drugih univerzah oz. visokošolskih zavodih.

Študijski program Slovenistika je usmerjen v znanje in kompetence, ki so nujni za delo na številnih področjih slovenistike, študentke ter študente pa pripravimo tudi na poklicno delovanje na širšem humanističnem področju, na primer v sodobnih digitalnih okoljih. Študentke in študentje so usposobljeni za lektorsko delo, jezikovno svetovanje, knjižničarstvo, dokumentaristiko, založništvo, novinarstvo, uredništvo, muzejske, kulturne, medijske in umetnostne dejavnosti ter raziskovanje. Študijski program Slovenistika namreč omogoča nadaljevanje študijske in raziskovalne poti na številnih smereh, kot so na primer slovenistika (pedagoški in nepedagoški študij), splošno ter primerjalno jezikoslovje, literarna teorija, primerjalna književnost, prevajalstvo, bibliotekarstvo, novinarstvo in medijske študije, kulturne študije, folkloristika, gledališke in druge uprizoritvene zvrsti, sodobne umetniške in sorodne interdisciplinarne prakse ter druge humanistične vede.

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili splošno maturo,
• pred 1. 6. 1995 končali program gimnazije ali katerikoli štiriletni srednješolski program,
• opravili poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja predšolska vzgoja in ekonomski tehnik in izpit iz enega od predmetov splošne mature: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal na poklicni maturi.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk) in
• oceno pri predmetu slovenščina v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na :

• splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk) in
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Študentom je omogočen prehod iz drugih visokošolskih in višješolskih študijskih programov.

Študentom in diplomantom katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov nosilci predmetov lahko priznajo izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici in se vsebinsko vsaj 70% prekrivajo s predmeti na predlaganem študijskem programu .
Za neposredni prehod v drugi letnik mora študent s tako priznanimi izpiti zbrati enako število točk iz prvega letnika kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 46 ECTS točk, sicer se lahko vpiše le v prvi letnik.
Za neposredni prehod v tretji letnik mora študent s tako priznanimi izpiti zbrati vse točke prvega letnika (60 ETCS) in enako število točk iz drugega letnika kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 44 ECTS točk.

Diplomanti višješolskega strokovnega študija se lahko vpišejo le v prvi letnik, lahko pa vložijo prošnjo za priznanje posameznih izpitov.

Študent, ki je na Univerzi v Novi Gorici študiral po dosedanjem študijskem programu Slovenistika, se lahko ob prehodu v višji letnik prepiše v ustrezni letnik študijskega programa Slovenistika I. stopnje, ki ustreza merilom Bolonjske deklaracije. Manjkajoče predmete po novem programu mora opraviti do konca študija.
Komisija za študijske zadeve obravnava študentske vloge za prehod med programi individualno, pri čemer se določi tudi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija.

Temeljni cilji študija

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti. Od diplomanta zato lahko pričakujemo uspešno preučevanje slovenskega jezika in književnosti v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov. Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju slovenističnih in sorodnih ved. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno delo.

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Študentje so na začetku študijskega leta seznanjeni z načini preverjanja in ocenjevanja znanja pri vsakem predmetu. Ti so objavljeni tudi v okviru opisa predmeta na spletni strani UNG. Pri vsakem predmetu so na začetku študijskega leta objavljeni trije izpitni roki. Preverjanje znanja pri izpitih je pisno in/ali ustno, pri večini predmetov pa to zajema tudi vmesna preverjanja med predavanji (kolokviji, seminarske naloge, domače naloge ipd.). Slednja so namenjena spodbujanju študentov k rednem študiju in jim omogočajo sprotno spremljanje lastnega napredka pri študiju. Ocene pri vseh predmetih so študentom dostopne preko elektronskega sistema UNG.