Dodiplomski univerzitetni študijski program Kulturna zgodovina (vpis do študijskega leta 2022/23)

Izviren in inovativen študijski program Kulturna zgodovina je utemeljen na slovenski kulturnozgodovinski tradiciji. Slovenci kot skupnost smo namreč smisel in možnost svoje samobitnosti dolgo razpoznavali izključno v kulturi. Zato kulturna zgodovina v časovno-razvojni perspektivi brez dvoma ostaja ena ključnih humanističnih disciplin na Slovenskem, ki pa je šele na Univerzi v Novi Gorici dobila svoj samostojni študijski program.

Študijski program Kulturna zgodovina zajema vse tiste vsebine, ki so potrebne za uspešno opravljanje poklica univerzitetni diplomirani zgodovinar/zgodovinarka. Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni opravljati dela na področju raziskovalnih, kulturnih in upravnih dejavnosti. Za doseganje pričakovanih ciljev študij študente seznanja s temeljnimi vsebinami kulturne zgodovine, zgodovine idej in ideologij ter intelektualnega razvoja.

Velik delež študijskega programa je namenjen antičnemu obdobju, ki bistveno zaznamuje razvoj severnoprimorskega prostora. Obenem pa program Kulturna zgodovina zajema več vsebin in področij (pravna zgodovina, cerkvena zgodovina, agrarna zgodovina, kulturna dediščina, zgodovina osebe in njenih položajev, zgodovina idej, zgodovina zgodovinopisja), ki so v slovenski študijski tradiciji izvirna. To omogoča tudi uvajanje temeljnih in izbirnih predmetov ter smiselno, tako vsebinsko kot metodološko povezovanje z drugimi humanističnimi in družboslovnimi vsebinami.

Ob pridobivanja teoretičnega znanja študente bogatijo svoje obzorje z reševanju konkretnih delovnih nalog in raziskovanjem tem, ki so zanimive tako za lokalno okolje kot mednarodni prostor. Na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta pomeni tako zastavljeni študij zgodovine pomembno oporo slovenski skupnosti v zamejstvu. Predavatelji izhajajo iz znanstvenega okolja in vsakokratna znanstvena odkritja sproti prenašajo v študijsko okolje. Študijski program je ovrednoten s kreditnim sistemom ECTS ter tako primerljiv in kompatibilen s študijskimi programi na drugih slovenskih univerzah in v tujini. Tako postavljen študijski program omogoča študentom večjo mobilnost.

Opis programa

Dodiplomski univerzitetni študijski program Kulturna zgodovina je 3-letni dodiplomski univerzitetni študijski program, ki omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področju zgodovinskih ved, dodatna pozornost pa je namenjena posebnostim kulturnopolitičnega okolja, v katerem je program nastal.
V osnovni obliki je program kulturna zgodovina zasnovan kot enopredmetni nepedagoški študijski program. Študijski program se ob opravljanju dodatnih predagoških predmetov (metodika, specialna metodika, didaktika, pedagogika, andragogika) lahko individualno dopolni in preobrazi v pedagoškega. Mogoče so tudi povezave z drugimi študijskimi smermi v smislu sodobnih usmeritev v evropskem visokošolskem prostoru (kreditni sistem).

Študijski program KULTURNA ZGODOVINA je zasnovan kot dvodelen (sistem 3 leta + 2 leti). V prvi stopnji je podan problemski pregled oziroma uvid v celotno stroko. Seznanitev z osnovami stroke na dodiplomskemuniverzitetnem študijskem programu omogoča samostojnejše delo v načrtovanem študijskem programu oziroma podiplomskem magistrskem študiju kulturne zgodovine.

Podrobnejši opis programa

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili splošno maturo
• pred 1.6.1995 zaključili program gimnazije ali kateri koli štiriletni srednješolski program
• opravili poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja predšolska vzgoja in ekonomski tehnik in izpit iz predmeta splošne mature zgodovina. Če je kandidat zgodovino opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz enega od predmetov splošne mature: geografija, umetnostna zgodovina ali sociologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravljal na poklicni maturi.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk),
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik vpišejo kandidati, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 45 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na drugih programih prve stopnje iz področja, ki se po vsebini ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni privzeti dela na , kjer je potrebno obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in veščin, ki jih zahtevajo pomožne zgodovinske vede. Najpomembnejša med njimi so tista, ki so povezana z varovanjem nepremične in premične kulturne dediščine (arhivarstvo, muzealstvo, dokumentaristika), z ohranjanjem naravne dediščine v pogojih, ki jih definira urbanizirana civilizacija, in z najraznovrstnejšim raziskovanjem preteklosti (od poljudnejšega na časnikarski ravni do zahtevnejšega domovinoznanstva in vrhunskega znanstvenega preučevanja).

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja kulturne zgodovine kot samostojne in enkratne pojave. Od diplomanta lahko pričakujemo uspešno preučevanje kulturnozgodovinskih vprašanj v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so še posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov. Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih diciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju kulturne zgodovine. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno delo.

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe, skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program Kulturna zgodovina (druga stopnja).

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Uspešno opravljene obveznosti iz vaj in seminarskih nalog so pogoj za pristop k izpitu. Študent zaključi študij z zagovorom diplomske naloge pred tričlansko komisijo.