Postkolonialne teorije in študije spolov

Spoznavanje in razumevanje temeljnih konceptov in pojmov postkolonialnih teorij.
Spoznavanje in razumevanje globalne kulture in politike.
Prepoznavanje in razumevanje napačnih reprezentacij izkušnje in realnosti koloniziranih subjektov v kolonialni literaturi.
Prepoznavanje in razumevanje koloniziranih subjektov ter artikuliranja njihove identitete z redefiniranjem preteklosti in sedanjosti.
Zmožnost prenašanja postkolonialnih teoretskih znanj na druge humanistične in družboslovne discipline.
Razvijanje senzibilnosti za drugačnost, razliko v praksi in teoriji našega vsakdana.
Prepoznavanje specifičnih lokalnih situacij kot procesov, ki jih oblikujejo različni lokalni in drugi akterji in so vpeti v širše globalne procese.
Analitično in primerjalno branje tekstov, kritično branje tekstov glede na kontekste njihovega nastanka, sposobnost prepoznavanja konstrukcij drugačnosti, širše razumevanje splošnih procesov globalizacije, artikulacija razlik in iskanje podobnega v različnem.
Pridobitev osnovnega metodološkega orodja, ki ga uporablja z multikulturno recepcijo in analizo literarnega besedila.
Razlikovanje med koncepti postkolonialni feminizem, feminizem tretjega sveta, črnski, nacionalni feminizem.
Umeščanje koncepta spola, rase, razreda in nacionalnosti kot pomembnega elementa, na družbenih in simbolnih ravneh.
Razumevanje in sposobnost analize vloge spolov, kulture, rase, nacionalnosti v medsebojnem prepletu v literarni tekstih.
Pridobivanje znanja in sposobnosti branja in prepoznavanja reprezentacij spolnih identitet v različnih postkolonialnih (kon)tekstih.
Sposobnost prenosa znanja postkolonialnih feminizmov na druga področja, kjer je prav tako pomemben kritičen pristop.
Razvijanje občutljivosti za zaznavanje prikritih mehanizmov, s katerimi se v tekstih ustvarjajo tradicionalne vrednostne hierarhije na področju postkolonialnih spolnih identitet.

Potrebno je poznavanje svetovne in kulturne zgodovine. Predmet se povezuje s sociološkimi in z vsemi literarnovednimi predmeti, še posebej pa s predmetom svetovna književnost.

1. Razvoj postkolonialne teorije in kritike
   • Pregled teorij postkolonialnih kultur in družb in metodološke osnove za njihovo preučevanje poteka na dveh ravneh. Prva obsega kulturne in druge posledice kolonialnega stika in globalizacije v neevropskih družbah svetovnega juga oziroma Azije, Afrike in Latinske Amerike. Druga analizira te posledice v družbah severa, predvsem v nekdanjih kolonialnih državah, kot so Velika Britanija, Francija, Španija in Portugalska, ter v drugih svetovnih velesilah, npr. ZDA, in nenazadnje umešča v postkolonialni kontekst tudi Slovenijo, Vzhodno Evropo in Balkan.
   • Predmet prinaša pregled mlajše, toda uveljavljene teoretske discipline ter njenih konceptov, ki omogočajo boljše razumevanje aktualnega stanja globalne kulture in politike.
   • Zasnovan je interdisciplinarno: obsega branja iz literarne teorije, zgodovinopisja, sociologije, antropologije, filozofije ter politologije, vendar se v večji meri osredotoča na literarno teorijo.
2. Razvoj postkolonialnih feminizmov. Eden od vstopov je prek postkolonialnih študij, drugi prek feminističnih teorij, ki skušajo ustvariti teoretski prostor za nezahodne/neevropske ženske.
3. Postkolonialna terminologija
   • Predstavljeni so nekateri paradigmatični koncepti teorije (kolonializem/postkolonializem, postkolonialno/postmoderno, orientalizem, nacija, rasa, etničnost, kolonizirani/kolonizator, subaltern, hibridnost, mimikrija, sinkretizem, diaspora) v splošnem zgodovinskem okviru ter ob reprezentativnih polemikah znotraj discipline same. Predstavljene so navezave postkolonialnih teorij z zanje pomembnimi pojmi, kot so jezik, prostor, telo, etničnost, in polji, kot so feminizem, pedagogika, zgodovina, filozofija, antropologija itn.
4. Postkolonialne identitete
   • konstruiranje rasne in kulturne razlike
   • rasa, razred in (post)kolonializem
   • psihoanaliza in postkolonialni subjekt
   • spol, seksualnost in postkolonialni diskurz.
5. Novi izzivi postkolonializmu
   • nacionalizmi in pan-nacionalizmi
   • feminizem in postkolonializem
   • postmodernizem in postkolonializem.
6. Postkolonializem in književnost
   • kaj so postkolonialne književnosti
   • razvoj postkolonialnih literatur
   • vprašanja jezika
   • prostor in razseljenost
   • afriške literarne teorije
   • indijske literarne teorije.
7. Postkolonialni feminizmi
   • feminizmi enakosti in razlike
   • globalni feminizmi
   • feminizmi tretjega sveta
   • črnski feminizmi
   • afriški feminizmi.
8. Postkolonialna in feministična branja
   • branje in analiza izbranih literarnih besedil s postkolonialnim in feminsitičnim literarnim teoretskim aparatom.

SEMINAR
Seminarsko delo je namenjeno pretresanju teoretskega in kritiškega materiala, ki ga študentke in študentje dobijo v branje, ter njegovi uporabi ob praktičnih primerih iz literature. Študentke in študentje si izberejo roman, ki ga v seminarski nalogi analizirajo s pomočjo pridobljenega postkolonialnega teoretskega aparata. Na seminarju javno predstavijo izbrani roman in svojo hipotezo ter v debati razvijajo lastna vprašanja in misli ob obravnavanem gradivu.

Afrike, (ur. Borut Brumen in Nikolai Jeffs), Časopis za kritiko znanosti, letnik XXIX, 2001, št. 204-205-206, Študentska založba, Ljubljana, 2001.
Said, Edward, W.: Orientalizem, Zahodnjaški pogledi na Orient, Studia Humanitatis, ISH, Ljubljana, 1996.
Anzaldua Gloria: Borderlands/La Frontera, The new Mestiza, Spinster/Aunt Lute, San Francisco, 1987.
Ashcroft, Bill, Griffiths, Gareth, Tiffin, Helen (ur.):
– The Post-Colonial Studies Reader, Routledge, London and New York, 1995.
- The Empire Writes Back: Theory and Practice in Post-Colonial Literatures, Routledge, London, 1989.
Boehmer, Elleke: Colonial& Postcolonial Literature, Oxford University Press, Oxford, New York, 1995.
Braidotti Rosi: Nomadic Subjects, Embodiment and Sexual Difference in Contemporary Feminist Theory, Columbia University Press, New York, 1994.
Davies Boyce Carol: Black Women Writing and Identity, Migrations of the Subject, Routledge, London, New York, 1994.
Fanon, Frantz: The Wretched of the Earth, Grove Press, New York, 1963.
Friedman Stanford Susan: Mappings, Feminism, and the Cultural Geographies of Encounter, Princeton University Press, Princeton, New Jersey, 1998.
Harding Sandra: Is Science Multicultural? Postcolonialisms, Feminisms, and Epistemologies, Indiana University Press, 1998.
hooks bell: Feminist Theory: From Margin to Center, South End, Boston, 2000.
Hrastnik Nataša: Terminološke oporečnosti in vsebinska stičišča postkolonializma in feminizma. Literatura (Ljublj.), maj/jun. 2003, let. 15, št. 143/144, str. 115-132.
Hrastnik Nataša, Porle Sonja, Afrika pri nas doma. Knjižna razstava afriških del v slovenščini in slovenskih v afriki. Katalog. Cankarjev dom, Ljubljana, 2004.
Hrastnik Nataša, Placing History, Memory, Mythology in Lierature by African American and African Women Writers, Odprti afriški spomin, Revija za azijske in afriške študije, (ur. Jana Rošker), Vol. X., Issue 3, October 2006, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Kolawole Mudipe Mary E.: Womanism and African Consciousness, Africa World Press, Trenton NJ, Asmara, Eritrea, 1997.
Loomba Ania: Colonialism/Postcolonialism, Routledge, London, 2002.
Mbembe Achille: On the Postcolony. University of California Press, Berkley, Los Angeles, London, 2001.
Odprti afriški spomin, Revija za azijske in afriške študije, (ur. Nataša Hrastnik), letnik IX., št. 3, december 2005, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Hrastnik Nataša (ur.), Jutri je predaleč. Sodobna afriška kratka proza. Zbirka Kondor, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.
Said, Edward, W.: Orientalizem, Zahodnjaški pogledi na Orient, Studia Humanitatis, ISH, Ljubljana, 1996.
Trinh Minh-Ha: Women, Native, Other, Writing Postcoloniality and Feminism, Indiana University Press, Bloomington, Indianapolis, 1989.
Young, Robert: White Mythologies: Writing History and the West, Routledge, London and New York, 1990.

Odlomki iz del po izboru habilitirane predavateljice.

Študenti/ke pri predmetu Postkolonialne teorije in študije spolov sodelujejo s tedenskim branjem in sodelovanjem v diskusiji o delih, ki so vključena v obvezni seznam literature ter takšna, ki se jih predpisuje sproti. Obvezno je tudi sodelovanje v seminarskih projektih; teme teh projektov se določajo letno. Obveznosti sklene pisna seminarska naloga v obsegu med 10 in 15 strani ter opremljena z ustreznim znanstvenim aparatom. Pogoj za pristop k izpitu je seminarska naloga med letom, predstavljena na seminarju. Uspešno opravljen izpit.

Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica, ki predava na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem. Po izobrazbi je sociologinja, ki se ukvarja s sociologijo izobraževanja in migracijskimi ter ženskimi študijami. V okviru sociologije se ukvarja s politiko šolskih reform, državljansko vzgojo ter človekovimi pravicami, v zadnjem času v kontekstu integracije migrantov. V okviru ženskih študij se ukvarja z analizo neenakopravnosti med spoloma in zgodovinskimi primeri izbrisanih družbeno in politično pomembnih žensk v Sloveniji ter z migrantkami. V okviru migracijskih študij jo zanimajo interdisciplinarni pristopi – zgodovinski, sociološki in feministični – ter izvirni metodološki prijemi, od metod ustne zgodovine do analiz družinskih migrantskih korespondenc in migrantskih avto/biografskih tekstov.
Mirjam Milharčič Hladnik is a research advisor at the Slovenian Migration Institute at the Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana. She is also an associate professor at the University of Ljubljana and University of Nova Gorica and visiting professor at the University of Oldenburg and University of Stavanger. Her main research and study interests are wide and interdisciplinary. Sociology: school reform policies, citizenship education, human rights and integration of migrants. Gender studies: gender inequalities, historical cases of the erased (socially and politically important) women in Slovenia, and women migrants. Migration studies: interdisciplinary approaches and innovative methodology, ranging from oral history to analyses of correspondence and auto/biographic texts.
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Historical and narrative perspective of Slovenian women migrants' experiences : social networking, gender priorities, and questions of identity. V: DRNOVŠEK, Marjan (ur.). Historical and cultural perspectives on Slovenian migration, (Migracije, 14). Ljubljana: ZRC Publishing, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007, str. 113-136. [COBISS.SI-ID 27385389]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Long live America, where women are first!. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MLEKUŽ, Jernej (ur.). Go girls! : when Slovenian women left home, (Migracije, Migrantke, 19, 2). Ljubljana: ZRC Publishing: = Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 109-132. [COBISS.SI-ID 30936621]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Moje misli so bile pri vas doma : poti prehodov v pismih. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), MLEKUŽ, Jernej (ur.). Krila migracij : po meri življenjskih zgodb, (Migracije, Migrantke, 17, 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 23-58, fotogr. [COBISS.SI-ID 29409837]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. From a dollar bill in an envelope to a petition to the White House : the significance of Slovenian migrants for those back home. V: BRUNNBAUER, Ulf (ur.). Transnational societies, transterritorial politics: migrations in the (Post) Yugoslav region : 19th-21st century, (Südosteuropäische Arbeiten, 141). München: R. Oldenbourg, 2009, str. 193-212. [COBISS.SI-ID 30724653]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Koliko mene je v tebi?. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.). In - in : življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 9-14. [COBISS.SI-ID 32719405]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Otroci v migracijskih kontekstih. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.). Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje : kulturnozgodovinski vidik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 7-16. http://isi.zrc-sazu.si/eknjiga/Zitnik-ur-2011.pdf. [COBISS.SI-ID 32782125]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam, Marina Lukšič Hacin. Kulture, civilizacije, nacionalne kulture. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 23-29. [COBISS.SI-ID 32791597]
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Stopinje skozi čas v avto/biografskih zapisih slovenskih migrantk. V: KORON, Alenka (ur.), LEBEN, Andrej (ur.). Avtobiografski diskurz : teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 189-203. [COBISS.SI-ID 32881965]