Migracije in večkulturnost

Seznaniti slušatelje z zgodovinskimi, sociološkimi in antropološkimi vidiki selitev in medkulturnih odnosov v kontekstih (evropskih) nacionalnih držav – z večjim osredotočenjem na Slovenijo in Slovence. Poseben poudarek bo na ohranjanju, prepletanju in spreminjanju etničnih/kulturnih identitet in tradicij v migracijskih in večkulturnih kontekstih na ravni posameznika, skupin in skupnosti. Predavanja bodo temeljila na avtentičnem gradivu, primarni literaturi in rezultatih lastnih empiričnih raziskav. Poleg tega se bodo slušatelji seznanjali z aktualnimi teoretskimi pristopi in metodologijo migracijskih in medkulturnih študij, kar jih bo usposobilo, da bodo obvladali raziskovanje na tem področju. Interdisciplinarna zasnova predmeta zagotavlja vsestranski vpogled v polje migracijskih in medkulturnih študij.

Predmet v družboslovni perspektivi poglablja vsebine, ki jih pokrivajo predmeti, ki se izvajajo pri modulu Literatura manjšinskih narodov.

Danes na svetu ni države, ki bi bila kulturno ali etnično homogena. Politična razmerja, ki so kreirala to podobo, segajo v čas nastajanja nacionalnih držav. Razmere na področju večkulturnosti, migracij in medkulturnih odnosov se dodatno zapletejo zaradi selitev ljudi in meja. Predmet bo osredotočen na opisano heterogenost. Podajane vsebine lahko sistematično združimo v sledeče sklope:

1. Uvodna razdelava kategorialnega aparata, problematizacija in utemeljitev osnovnih pojmov. Razdelava različnih raziskovalno metodoloških pristopov in njihovega dometa ter predstavitev osnovnih, za raziskovanje medkulturnih odnosov in migracij danes relevantnih, raziskovalnih spoznanj.
2. Antropološko - sociološki vidiki medkulturnih odnosov in migracij: primerjalna obravnava oblikovanja etnične identitete in njenih manifestacij v vsakdanjem življenju v prvih in vseh nadaljnjih generacijah izseljenih po različnih kontinentih, obdobjih priselitve, povratništvo (problemi prilagajanja na izvorno okolje) in umestitev v različne kontekste po vseh segmentih družboslovne analize;
3. Zgodovinski oris selitev s poudarki na izseljevanju iz Slovenije in priseljevanju v Slovenijo: opredelitev migracij (teoretični vidik) in pregled virov ter literature; pravni vidik (izseljenske in priseljenske zakonodaje); demografski vidik migracij; analiza spolne, starostne, izobrazbene, poklicne sestave izseljencev; geografski vidik izseljevanja (smeri izseljevanja); vzroki in posledice izseljevanja; odnos matičnega prostora (oblasti, cerkve, razmišljajočih posameznikov) do izseljevanja; človeški in socialni položaj priseljencev v novih okoljih; organiziranost življenja v novih okoljih (društvena organiziranost, izdajateljska dejavnost, izseljensko šolstvo ipd.); prispevek Slovencev novemu okolju (na delovnem, kulturnem, znanstvenem področjih itn.); stiki med izseljenskim svetom in domovino; vpetost oz. primerjave z migracijskimi procesi v svetu.

Izbor študijske literature in način dela na predavanjih ter vajah odpira možnosti za individualne raziskovalne in teoretske projekte slušateljev in slušateljic, ki lahko pomembno prispevajo k senzibilizaciji slovenskega okolja za medkulturni dialog in bogatitvi še vedno ne dovolj velikega korpusa vednosti o migracijah in medkulturnosti.

Temeljna:

• Claus Bade: Evropa v gibanju, Ljubljana, 2005.
• Peter Berger, Thomas Luckmann: Družbena konstrukcija realnosti, London 1988.
• Damir Josipovič: Učinki priseljevanja v Slovenijo, Ljubljana 2006.
• Stane Južnič: Identiteta, Ljubljana 1993.
• Marina Lukšič - Hacin: Ko tujina postane dom, Ljubljana 1995.
• Marina Lukšič - Hacin: Multikulturalizem in migracije, Ljubljana 1999.
• Milan Mesić: Međunarodne migracije – tokovi i teorije, Zagreb 2002.
• Jure Gombač: Esuli ali optanti? Zgodovinski primeri v luči sodobne teorije, Ljubljana 2005.

Dopolnilna

• S. Castles, M.J. Miller: The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World. London 1998.
• Breda Čebulj Sajko: Etnologija in izseljenstvo. Ljubljana 1999.
• Marjan Drnovšek: Pot slovenskih izseljencev na tuje. Ljubljana 1991.
• Marjan Drnovšek: Usodna privlačnost Amerike. Ljubljana 1998.
• Peter Klinar: Mednarodne migracije. Ljubljana 1976.
• Vladimir Kokole: Migracije v SR Slovenijo iz drugih republik in narodnostna sestava njenega prebivalstva. Geografski vestnik, 58, 1986.
• Marina Lukšič - Hacin: Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem, Ljubljana 2001.
• Živko Šifrer: Izseljevanje s slovenskega ozemlja. Prikazi in študije, 8, št. 2, Ljubljana 1962.
• Zmago Šmitek: Klic daljnih svetov. Ljubljana 1986.
• Dušan Vogelnik: Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske inevropske perspektive. Ekonomski zbornik, 7, Ljubljana 1965.
• Dušan Vogelnik: Demografska statistika. Ljubljana 1961.
• Vlado Valenčič: Izseljevanje Slovencev v druge dežele Habsburške monarhije. Zgodovinski časopis, 44, št. 1, 1990.
• Fran Zwitter: Prebivalstvo na Slovenskem od 18. stoletja do današnjih dni. Ljubljana 1936.
• Zvone Žigon: Iz spomina v prihodnost: Slovenska politična emigracija v Argentini, 2001.
• Janja Žitnik: Književno delo slovenskih izseljencev, Slavistična revija, 48, št. 2, 2000.
• Janja Žitnik: Besedna umetnost slovenskih izseljencev in njeno mesto v sodobni slovenski kulturi, Dve domovini/Two Homelands, št. 14, 2001.
• Janja Žitnik in Helga Glušič, ur.: Slovenska izseljenska književnost 1, 2, 3. Ljubljana 1999.
• Janja Žitnik: Večkulturna Slovenija, Ljubljana 2008.

Obveznosti študentov obsegajo aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarskih vajah. Sodelovanje predpostavlja sprotno branje (obvezne) študijske literature, kritično preverjanje prebranega in pripravo kratkih esejev na osnovi prebrane literature. Poleg tega študentje izdelajo zaključno izpitno nalogo, ki jo javno zagovarjajo. Izpit je seštevek aktivnega sodelovanja na predavanjih in seminarskih vajah ter izpitne naloge z zagovorom.

Marina Lukšič Hacin je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica sociologije, ki predava na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi v Ljubljani ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem.
Lukšič-Hacin, Marina. Multikulturalizem in migracije. 1999, Ljubljana. Založba ZRC, SAZU.

Lukšič Hacin, Marina. Ko tujina postane dom 1995, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.

Lukšič Hacin, Marina in ostali (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. 2011, Založba ZRC, Ljubljana

LUKŠIČ-HACIN, Marina. Večkulturno državljanstvo in večetični patriotizem?!. V: GABER, Slavko (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.), STREL, Janko (ur.), LUKŠIČ, Andrej (ur.). Za manj negotovosti : aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta, 2009, str. 59-74.

LUKŠIČ-HACIN, Marina. To think and live multiculturalisms in various migration contexts of European Union member states. V: DRNOVŠEK, Marjan (ur.). Historical and cultural perspectives on Slovenian migration, (Migracije, 14). Ljubljana: ZRC Publishing, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2007, str. 137-171. [COBISS.SI-ID 27385645]