Fotografija in državljanstvo

Cilj predmeta je slediti nastanku koncepta državljanstva do reprezentacijskih praks v fotografiji in s tem preseči povezavo med mejami in fizičnimi strukturami zaprtosti. Kompetence, ki jih pridobijo študenti, vključujejo zmožnost historizacije in kritike praks, povezanih z oblikovanjem nacionalne identitete in občutka kolektivne pripadnosti s strani sodobne države, ter zmožnost vrednotenja pasti in koristi povezovanja državljanstva z vidnostjo.

Sposobnost branja zahtevnejših besedil v angleščini

Medtem, ko zidaki in beton razmejujejo fizično ozemlje, so nekatere meje nacionalnih držav manj materialne. Takšna je ločnica med državljanom in nedržavljanom, ki jo najpogosteje predstavljajo dokumenti, ki potrjujejo posameznikovo pripadnost določeni državi, če pa jih ni, je posameznik ocenjen kot tujec. V dobi globalnih nemirov in mobilnosti se državljanstvo enako pogosto kot fizično prebivališče legitimira s posedovanjem takšnih dokumentov. Ta predmet preučuje dokumente, ki jih je sodobna nacionalna država oblikovala za identifikacijo svojih državljanov. Osredotoča se na sodobni osebni dokument, izumljen v renesansi in standardiziran s fotografskimi praksami v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju. S preučevanjem državnih pobud za dokumentiranje kolonialnih subjektov, zapornikov ali subjektov medicine in psihiatrije se pokaže, da se je moderna ideja državljana razvila iz fotografiranja posameznikov, ki so bili označeni kot drugi, nenormalni ali tuji. Hkrati bodo dokumentarni projekti modernih in sodobnih fotografov pomagali prepoznati potencial fotografije za vzpostavitev odnosa med gledalcem in gledanim v skladu z razsvetljenskimi načeli družbene pogodbe.

Znanje in razumevanje:

• Razumeti konstruiranost koncepta državljanstva in slediti njegovemu nastanku v različnih obdobjih zgodovine modernosti in modernizma.
• Sposobnost pristopa k fotografiji kot nereprezentativni, ki priča o delovanju državne ali državljanske uprave.
• Sposobnost pristopa k fotografiji kot nereprezentativni, ki priča o materialnih in strukturnih lastnostih lastnega medija.
• Ceniti fotografe, ki so materialne in strukturne lastnosti svojega medija uporabili za pogajanja o vidnosti identitete v človeškem obrazu.

• Azoulay, Ariella. 2008. The Civil Contract of Photography. Katalog
• Agamben, Giorgio. 2000. “The Face.” Means Without End. Notes on Politics. E-gradivo
• Sander, August. 2003 [1929]. Face of Our Time : Sixty Portraits of Twentieth-Century Germans.
• Guenther, Hans F. K. 1970 [1927]. The Racial Elements of European History. Translated by G. C. Wheeler. London: Methuen and Company. E-gradivo
• Cho, Lily. 2009. “Citizenship, Diaspora and the Bonds of Affect: The Passport Photograph.” Photography and Culture 2 (3): 275–87. https://doi.org/10.2752/175145109X12532077132310
• Salter, Mark. 2003. Rights of Passage : The Passport in International Relations.
• Torpey, John. 2001. The Invention of the Passport : Surveillance, Citizenship and the State. Katalog
• Groebner, Valentin. 2007. Who Are You? : Identification, Deception, and Surveillance in Early Modern Europe. Katalog
• Cole, Simon A. 2001. Suspect Identities: A History of Fingerprinting and Criminal Identification.
• Sekula, Allan. 1986. “The Body and the Archive.” October 39 (Winter): 3–64. E-gradivo
• Gunning, Tom. 1995. “Tracing the Individual Body: Photography, Detectives and Early Cinema.” In Cinema and the Invention of Modern Life. E-gradivo
• Tagg, John. 1993. The Burden of Representation. Essays on Photographies and Histories.
• Butler, Judith. 1988. “Performative Acts and Gender Constitution: An Essay in Phenomenology and Feminist Theory.” Edited by Sue-Ellen Case. Theatre Journal 40 (4): 519–31. E-gradivo
• Edwards, Elizabeth. 1990. “The Image as Anthropological Document.” Visual Anthropology 3: 235–58. https://doi.org/10.1080/08949468.1990.9966534
• Daston, Lorraine, and Peter Galison. 2007. “Mechanical Objectivity.” In Objectivity. Katalog
• Didi-Huberman, Georges. 2003. Invention of Hysteria. Charcot and the Photographic Iconography of the Salpetriere. E-gradivo

Vrsta (izpit, ustni izpit, seminarska naloga, projekt):
(25 %), dve predstavitvi prebranega (20 %), esej (2000 besed) ali drug ustvarjalni raziskovalni projekt, povezan z biopolitiko (40 %), anotirana zbirka fotografij (15 %).

Izr. prof. dr. Peter Purg na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici kot izredni profesor vodi modul "Novi mediji" v do-//podiplomskih programih Digitalne//Medijske umetnosti in prakse. Od decembra 2021 je dekan Fakultete za humanistiko. Po doktoratu iz medijske umetnosti ter komunikoloških in literarnih ved na Univerzi v Erfurtu (Nemčija) objavlja v poljih umetnostne pedagogike, medijske ekologije in umetnosti, interdisciplinarne ustvarjalnosti ter inoviranja. Njegovi performansi (predavanja) in intermedijska dela segajo od digitalno-analognih miniatur do intervencij v javnem prostoru, pa tudi participativnih in skupnostnih procesov. Aktivno deluje na področju kulturnih ter visokošolskih politik in zagotavljanja kakovosti.