Migracije in večkulturnost

Seznaniti slušatelje z zgodovinskimi, sociološkimi in antropološkimi vidiki selitev in medkulturnih odnosov v kontekstih (evropskih) nacionalnih držav – z večjim osredotočenjem na Slovenijo in Slovence. Poseben poudarek bo na ohranjanju, prepletanju in spreminjanju etničnih/kulturnih identitet in tradicij v migracijskih in večkulturnih kontekstih na ravni posameznika, skupin in skupnosti. Predavanja bodo temeljila na avtentičnem gradivu, primarni literaturi in rezultatih lastnih empiričnih raziskav. Poleg tega se bodo slušatelji seznanjali z aktualnimi teoretskimi pristopi in metodologijo migracijskih in medkulturnih študij, kar jih bo usposobilo, da bodo obvladali raziskovanje na tem področju. Interdisciplinarna zasnova predmeta zagotavlja vsestranski vpogled v polje migracijskih in medkulturnih študij.

/

Danes na svetu ni države, ki bi bila kulturno ali etnično homogena. Politična razmerja, ki so kreirala to podobo, segajo v čas nastajanja nacionalnih držav. Razmere na področju večkulturnosti, migracij in medkulturnih odnosov se dodatno zapletejo zaradi selitev ljudi in meja. Predmet bo osredotočen na opisano heterogenost. Podajane vsebine lahko sistematično združimo v sledeče sklope:
1)Uvodna razdelava kategorialnega aparata, problematizacija in utemeljitev osnovnih pojmov. Razdelava različnih raziskovalno metodoloških pristopov in njihovega dometa ter predstavitev osnovnih, za raziskovanje medkulturnih odnosov in migracij danes relevantnih, raziskovalnih spoznanj. 2)Antropološko - sociološki vidiki medkulturnih odnosov in migracij: primerjalna obravnava oblikovanja etnične identitete in njenih manifestacij v vsakdanjem življenju v prvih in vseh nadaljnjih generacijah izseljenih po različnih kontinentih, obdobjih priselitve, povratništvo (problemi prilagajanja na izvorno okolje) in umestitev v različne kontekste po vseh segmentih družboslovne analize;
3)Zgodovinski oris selitev s poudarki na izseljevanju iz Slovenije in priseljevanju v Slovenijo: opredelitev migracij (teoretični vidik) in pregled virov ter literature; pravni vidik (izseljenske in priseljenske zakonodaje); demografski vidik migracij; analiza spolne, starostne, izobrazbene, poklicne sestave izseljencev; geografski vidik izseljevanja (smeri izseljevanja); vzroki in posledice izseljevanja; odnos matičnega prostora (oblasti, cerkve, razmišljajočih posameznikov) do izseljevanja; človeški in socialni položaj priseljencev v novih okoljih; organiziranost življenja v novih okoljih (društvena organiziranost, izdajateljska dejavnost, izseljensko šolstvo ipd.); prispevek Slovencev novemu okolju (na delovnem, kulturnem, znanstvenem področjih itn.); stiki med izseljenskim svetom in domovino; vpetost oz. primerjave z migracijskimi procesi v svetu.

Izbor študijske literature in način dela na predavanjih ter vajah odpira možnosti za individualne raziskovalne in teoretske projekte slušateljev in slušateljic, ki lahko pomembno prispevajo k senzibilizaciji slovenskega okolja za medkulturni dialog in bogatitvi še vedno ne dovolj velikega korpusa vednosti o migracijah in medkulturnosti

Temeljna:

• Claus Bade: Evropa v gibanju, Ljubljana, 2005. Katalog
• Peter Berger, Thomas Luckmann: Družbena konstrukcija realnosti, London 1988. Katalog
• Damir Josipovič: Učinki priseljevanja v Slovenijo, Ljubljana 2006 Katalog E-gradivo
• Stane Južnič: Identiteta, Ljubljana 1993.
• Marina Lukšič S Hacin: Ko tujina postane dom, Ljubljana 1995.
• Marina Lukšič S Hacin: Multikulturalizem in migracije, Ljubljana 1999. Katalog E-gradivo
• Milan Mesić: Međunarodne migracije – tokovi i teorije, Zagreb 2002.
• Jure Gombač: Esuli ali optanti? Zgodovinski primeri v luči sodobne teorije, Ljubljana 2005. Katalog E-gradivo

Obveznosti študentov obsegajo aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarskih vajah. Sodelovanje predpostavlja sprotno branje (obvezne) študijske literature, kritično preverjanje prebranega in pripravo kratkih esejev na osnovi prebrane literature. Poleg tega študentje izdelajo zaključno izpitno nalogo, ki jo javno zagovarjajo. Izpit je seštevek aktivnega sodelovanja na predavanjih in seminarskih vajah ter izpitne naloge z zagovorom.

Marina Lukšič Hacin je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Je tudi izredna profesorica sociologije, ki predava na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi v Ljubljani ter tujih univerzah, predvsem v Nemčiji in na Norveškem