Mnogoternost evropskih spominov

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je študentkam_om:
ponuditi širok pregled sodobnih teoretskih in konceptualnih pristopov, ki obravnavajo procese zgodovinjenja in/ali memorializacije v sodobnih evropskih družbah.
razviti pri študentkah_ih kritično razmišljanje o različnih procesih kreiranja družbenega spomina in “uporabe” zgodovine.

Kompetence:
študent_ka razvije veščine pisne in govorne akademske argumentacije in diskusije.
študent_ka razvije veščine kritičnega razmišljanja, medijske pismenosti, uporabe virov digitalne humanistike.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

V okviru predmeta, ki izhaja iz obsežnega področja študij spomina, se preučujejo procesi memorizacije, ki so vzajemno nasprotni, konfliktni, dialoški in/ali izključujoči ter tako ustvarjajo bistveno različne zgodovinske interpretacije in politične imaginacije. Pri tem se upošteva okvir Evrope, ne le kot niz geografskih prostorov, temveč tudi kot politični in normativni okvir, ki oblikuje posebne predstave o Evropi - kar pa se kritično obravnava.

Predmet študent_ke vodi skozi kritični pregled različnih smeri pristopov k vprašanju družbenega/kolektivnega spomina, ki spomin obravnavajo kot predmet pogajanj, naracij, politične mobilizacije in afektivnega udejstvovanja. Predmet predstavlja koncepte, kot sta "večsmerni spomin" in "komunikativni spomin", ter politične razprave o paradigmah "dveh evropskih totalitarizmov" in "evropskem spominu". Kritično se bodo obravnavale ideje o "razdeljenem spominu", "vojni" in "spravi" spominov, zgodovinski odgovornosti, zgodovini in pravičnosti, resnici in zanikanju. Poleg tega je delitev na politični in družinski (javni in zasebni) spomin obravnavana (tudi) kot s spolom zaznamovan proces.

Tematike:
Vplivni koncepti na področju študij spomina
Vseevropski projekti političnega spomina (primeri holokavsta, postsocializma, antikolonializma itd.)
Povojno obračunavanje s preteklostjo (primeri Nemčije, Jugoslavije itd.)
Ideje o zgodovinski odgovornosti in pravičnosti
Normativni pristopi h kolektivnemu spominu in kritika leteh
Strategije javnega spominjanja (muzeji, komemoracije, "zakoni o spominu" itd.)
Akterji spominjanja (javni, uradni, civilnodružbeni, vernakularni, spominski aktivizem itd.)
Vidik spola v procesih spominjanja
Tiskani, elektronski in digitalni mediji ter spominske prakse

Predvideni študijski rezultati

Po opravljenem izpitu bo študent_ka:
osvojila temeljno razumevanje konceptov in akademskih paradigm znotraj študij spomina in drugih teoretskih pristopov, ki obravnavajo zgodovinjenje in/ali ustvarjanje spomina v sodobnih družbah.
kritično pisala različne vrste besedil (seminarske, eseje) v dialogu s kritičnim branjem znanstvene literature in primarnimi viri.
osvojila osnovne metode analize praks spominjanja, medijske in vizualne analize, ter se seznanila z razsežnostmi digitalne humanistike in spolno-občutljivega pristopa.

Temeljna literatura in viri

  • Assmann, Jan. “Communicative and Cultural Memory.” V: Communicative and Cultural Memory, Astrid Erll & Ansgar Nünning (ur.), 109–18. De Gruyter, 2008. E-gradivo
  • Brousek, Jan, Danijel Grafenauer, Werner Wintersteiner & Daniel Wutti (ur.). Slovenija - Österreich: Befreiendes Erinnern = Osvobajajoče spominjanje: Dialogische Aufarbeitung der Vergangenheit = Dialoško obravnavanje zgodovine. Klagenfurt / Celovec: Drava, 2020.
  • Daskalova, Krassimira, Maria Bucur, Ivana Pantelić, Biljana Dojčinović, Gabriela Dudeková, Sabina Žnidaršič Žagar, Nina Vodopivec, Şirin Tekeli & Oksana Kis. “Clio on the Margins: Women’s and Gender History in Central, Eastern and Southeastern Europe (Part One).” Aspasia 6, no. 1 (2012): 125–185. E-gradivo
  • Ghodsee, Kristen. “Tale of ‘Two Totalitarianisms’: The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism.” History of the Present: A Journal of Critical History 4, no. 2 (2014): 115–142. E-gradivo
  • Karstedt, Susanne (ur.). Legal Institutions and Collective Memories. Oxford: Hart Publishing, 2009. Katalog
  • Kuljić, Todor. Kultura spominjanja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2012. Katalog
  • McDowell, Sara & Máire Braniff. “Landscapes of Commemoration: The Relationship between Memory, Place and Space.” V: Commemoration as Conflict: Space, Memory and Identity in Peace Processes, 12-25. Houndmills: Palgrave Macmillan, 2014.
  • Mihajlović Trbovc, Jovana & Tamara Pavasović Trošt. “Who Were the Anti-Fascists? Divergent Interpretation of WWII in Contemporary Post-Yugoslav History Textbooks.” V: The Use and Abuse of Memory: Interpreting World War II in Contemporary European Politics, ur. Christian Karner & Bram Mertens, 173–92. Abingdon & New York: Routledge, 2017.
  • Milošević, Ana & Philippe Perchoc. “The European Parliament and memory politics: exploring the constellation of actors.” Politique européenne 71, no. 1 (2021): 6–27.
  • Olick, Jeffrey K., “The Politics of Regret: Analytical Frames” in The Politics of Regret: On Collective Memory and Historical Responsibility, 121-151. Routledge, 2007.
  • Petrović, Tanja. Towards an affective history of Yugoslavia. Filozofija i društvo 27, no. 3 (2016): 502-520. E-gradivo
  • Petrović, Tanja. The political dimension of post-socialist memory practices: self-organized choirs in the former Yugoslavia. V: Defragmenting Yugoslavia, ur. Irena Ristić, 315-329. Regensburg: Südost-Institut. 2011. E-gradivo
  • Rothberg, Michael. Multidirectional Memory: Remembering the Holocaust in the Age of Decolonization. Stanford: Stanford University Press, 2009. Katalog
  • Sierp, Aline. “EU Memory Politics and Europe’s Forgotten Colonial Past.” Interventions 22, no. 6 (2020): 686–702. E-gradivo
  • Todorova, Maria, ed. Remembering Communism: Genres of Representation. New York: Social Science Research Council, 2010.
  • Wüstenberg, Jenny, and Aline Sierp, eds. Agency in Transnational Memory Politics. New York; London: Berghahn, 2020. Katalog

Načini ocenjevanja

redno in aktivno sodelovanje pri bralnem seminarju
seminarska naloga in njena predstavitev

Reference nosilca

Tanja Petrović je jezikoslovka in antropologinja. Študirala je jezik in literaturo na Univerzi v Beogradu, naslov doktorice zananosti pa je pridobila na ISH v Ljubljani leta 2005. V doktorski disertaciji se je ukvarjala z jezikovnimi in identitetnimi strategijami majhne srbohrvaško govoreče skupnosti v Beli krajini poskušala osvetliti povezavo med jezikovnimi izbirami govorcev in širšim družbenim in političnim kontekstom.
Dr. Petrović zanimajo pomeni in rabe jugoslovanske in socialistične dediščine v postjugoslovanskih družbah, kot tudi kulturni, jezikovni, politični in družbeni procesi, ki oblikujejo realnost teh družb. Poglablja se v vrsto vprašanj, med katerimi so vloga jezika v oblikovanju ideologij, spomina in identitet, zgodovine dela in spola v post-jugoslovanskem prostoru, razmerje med spominom, dediščino in zgodovinopisnimi pripovedi o jugoslovanskem socializmu. Objavila je številne znanstvene članke in nekaj monografij s področja antropologije post-socializma, spominskih študij, študij spola, študij dediščine, lingvistične antropologije in zgodovine dela.
Dr. Petrović je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in redna profesorica na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Bila je štipendistka Centra za napredneš študije v Sofiji (2005-06), Wissenschaftskolleg zu Berlin (2010-11), in The Netherlands Institute for Advanced Studies (2013-14). Je častna raziskovalka Podiplomske šole za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije Univerze v Regensburgu.