Izzivi skupnosti v čezmejnih pokrajinah

CILJI
Stik študentov z ljudmi na terenu in spoznavanja institucij, kulturnikov, društev in drugih nosilcev kulturnega življenja.
Obisk SLORI-ja, KD Ivan Trinko, Rezija, Furlansko Filološko društvo, KD Igo Gruden iz Nabrežine, muzeja ribištva v Križu ipd. Seznanitev z njihovimi dejavnostmi, nalogami, izkušnjami, prepričanji, problematikami.
Spoznavanje etnografske metodologije.
Spoznavanje sociolingvistične situacije in z njo povezanih stereotipov z metodo diskurzivne analize.

KOMPETENCE
Prek uporabe metod kritičnega mišljenja (ovrednotenje, analize, argumentacije, samo-refleksije) bodo študentje usposobljeni za konstruktivno debate o aktualni temi ter uporabo znanja za reševanje sodobnih razvojnih izzivov.

Predmet se povezuje s predmetom Večjezičnost, literatura in ustvarjalnost v medkulturni perspektivi.

Ob začetku študijskega leta se bo izbralo tri tematike, vezane na goriški, videmski, tržaško-kraški ali istrski prostor, ki bodo obravnavane v interdisciplinarni perspektivi. Študentje bodo najprej prebrali tri prozna dela, ki problematizirajo aktualna vprašanja večkulturnih prostorov. Območja, ki so obdelana v proznih delih, bodo prek terenskega dela (intervjuji, opazovanje z udeležbo, diskusije v fokusnih skupinah) analizirana in ovrednotena z jezikoslovnega (npr. jezik v stiku, sociolingvistični pogled) in antropološkega pristopa (način življenja, afekti, vloga posameznika v družbi, razvoj skupnosti). Izpostavljeni bodo literarni stereotipi, kulturne in identifikacijske prakse in prepričanja o nas samih in ”Drugih”, našem in njihovem jeziku v večjezičnih okoljih.
Predmet predvideva tudi možnost vabljenih predavateljev (denimo iz SLORI-ja, manjšinskih društev iz Benečije, Krasa, Istre, muzejev, zavodov ipd. …).

Načrtovane so ekskurzije v goriško, tržaško pokrajino ter Benečijo, Rezijo ali Kanalsko dolino. Na tej osnovi bo diskusija na terenu predvidevala primerjave med različnimi večkulturnimi prostori, saj njihova različnost temelji na raznolikih zgodovinskih okoliščinah. Sledila bo tudi primerjava s situacijo na Južnem Tirolskem. Obvezna bo aktivna udeležba pri terenskem delu in participativno vključevanje v diskusijo, ki bo osnovana na podlagi metod kritičnega razmišljanja (argumentacija, ovrednotenje, samo-refleksija, izkustveno učenje ipd.)
Študentje bodo tudi izdelali seminarsko nalogo, ki bo predpostavljala aktivno delo na terenu (intervjuji, ankete, opazovanje z udeležbo…).

ZNANJA
Študenti bodo poznali temeljne institucije, organizacije, društva, kulturnike in raziskovalce v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo.
Poznali bodo literarna dela, ki reflektirajo izzive iz večkulturnih in obmejnih prostorov.
Poznali bodo temeljne imagološke termine.

VEŠČINE
Študenti bodo znali na osnovi pridobljenega teoretičnega in praktičnega znanja pripraviti osnovne študije za potrebe večkulturnega okolja.
Sposobni bodo prepoznati okolje, ki se sooča s podobnimi večkulturnimi izzivi.
Sposobni bodo izdelati seminarsko nalogo na temo iz večjezičnega in obmejnega okolja, ki si ga študent izbere sam.
Znali bodo kritično ovrednotiti zaznane negativne stereotipe in prepričanja v večkulturnih okoljih.

• Vsakoletni izbor literarnih del
• Tone Smolej (ur.), 2012: Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije v tuji književnosti : imagološko berilo. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete. Katalog
• Ana Toroš, 2016: Auto-stereotypes and hetero-stereotypes in Slovene and Italian poetry about Trieste from the first half of the 20th century. Interlitteraria. 290-304. https://doi.org/10.12697/IL.2016.21.2.10 E-gradivo
• Andreouli, E. (2010). Identity, positioning and self-other relations. Papers on Social Representations, 19(1), 14.1–14.13. E-gradivo
• Breakwell, G. M. (1993). Social representations and social identity. Papers on Social Representations, 2(3), 198–217. E-gradivo
• Olson, E.T. (2019). Personal Identity. The Stanford Encyclopedia of Philosophy, Edward N. Zalta (ed.), (Fall 2019 Edition). . E-gradivo
• Danila Zuljan Kumar, 2020: Identity and discursive practices of Friulians and Slovenes in the Province of Udine, Italy, in recent decades. Dialectologia : revista electrònica, nr. 24, str. 273–296. E-gradivo
• Danila Zuljan Kumar, 2018: Identity changes in the Slovenian and Friulian linguistic communities in the Province of Udine, Friuli-Venezia Giulia, Italy. European Countryside, vol. 10, no. 1, str. 141–157. https://doi.org/10.2478/euco-2018-0009 E-gradivo

Interdisciplinarno zasnovana seminarska naloga, ki ovrednoti na terenu zaznani problem na temo večkulturnosti.

Aktivna udeležba na terenu z diskusijo.

Dr. Ana Toroš je izredna profesorica in direktorica doktorskega študijskega programa Humanistika na Univerzi v Novi Gorici. Njena glavna raziskovalna področja so primerjalne študije manjšinske književnosti, literarna imagologija, čezmejna didaktika literature, študije o travmi in literaturi. Njen raziskovalni fokus je na večkulturni in večjezični literaturi na obmejnih območjih med Slovenijo, Italijo in Hrvaško (Trst, Beneška Slovenija, Rezija, Istra).
Dr. Danila Zuljan Kumar je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Posveča se slovenski dialektologiji, še posebej proučevanju ogroženega terskega narečja ter nadiškega in briškega narečja primorske narečne skupine. Znotraj tega jo posebej zanimajo problemi jezikovnega stika med nesorodnimi jeziki, tj. med zahodnimi slovenskimi narečji in romanskima sosedama. V zadnjem času se posveča tudi sociolingvističnim vprašanjem v jezikovnem stiku, kot je razmerje med identiteto/-ami in jezikom/-i v večjezičnih družbah. Sodeluje pri pripravi Slovenskega lingvističnega atlasa.
V letih do 2010 do 2021 je bila vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. V letih 2019 in 2020 je opravila štirimesečno študijsko izpopolnjevanje na Univerzi v Padovi v Italiji. Od leta 2017 je članica slovensko-italijanske komisije za vpis pokrajine Brda/Collio/Cuei na Unescov seznam kulturne dediščine. Na fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici je nosilka predmetov Dialektologija in Sociolingvistika. V letu 2022 je izdala znanstveno monografijo Skladnja nadiškega in briškega narečja, ki predstavlja model analize jezikovnega sistema v stiku z nesorodnim (-i) jezikom (-i).