Večjezičnost, literatura in ustvarjalnost v medkulturni perspektivi

CILJI:
spoznavanje temeljnih humanističnih konceptov, kot so skupnost, identiteta, simbol, ustvarjalnost, kulturne prakse;
pridobitev znanj za razumevanje nastanka in spreminjanja skupnosti ob nacionalnih in večkulturnih pokrajinah;
spoznavanje pojava jezikovnega stika kot socialnega in jezikovnega pojava z diahronega kot sinhronega stališča;
prepoznavanje in razumevanje jezikovnega vplivanja tako med genetsko sorodnimi kot nesorodnimi jeziki;
razumevanje zgodovinskih in družbenih vzrokov za večjezičnost prebivalstva na različnih geografskih območjih s poudarkom na čezmejnem območju zahodnega slovenskega narodnostnega prostora;
poznavanje zgodovinskih, političnih, družbenih, kulturnih kontekstov za razumevanje in preučevanje literarne večjezičnosti, s poudarkom na literaturi ob današnji slovensko-italijanski meji;
poznavanje specifik delovanja literarnih sistemov in podsistemov v čezmejnih prostorih;
razumevanje dinamik literarnih stikov in kulturnih transferjev v čezmejnih prostorih.

KOMPETENCE:
prek razumevanja teorije reprezentacije in teorije afekta analiza in ovrednotenje odnosov in pomenov, ki se vzpostavijo med nosilci kulturnih praks in identifikacijskimi simboli (jezik, literatura);
ovrednotenje smeri jezikovnega vplivanja ter jezikovnega izravnavanja pri jezikih v stiku;
argumentacija sodobnih problemov večjezičnih skupnosti na podlagi pridobljenega znanja;
uporaba pridobljenega znanja za reševanje problemskih izzivov v obmejnih in večjezičnih skupnosti;
senzibilizacija za razumevanje čustvenih dejavnikov literarne večjezičnosti in jezika.

Predmet se povezuje z naslednjimi izbirnimi predmeti: Literarna večjezičnost v čezmejnih prostorih, Sociolingvistika in Večkulturnost, Dediščine med medkulturnostjo, enakostjo in trajnostjo ter Ustvarjalnost v medkulturni perspektivi.

Poti ustvarjanja in utrjevanja skupnosti in kolektivnih identifikacijskih simbolov so v čezmejnih in medkulturnih pokrajinah večpomenski in kompleksni procesi. Zahtevajo poglobljeno razumevanje in poznavanje tako mnogovrstnih zgodovinskih izkušenj obmejne in medkulturne pokrajine, družbeno-političnih tokov med globalnimi in lokalnimi procesi kot življenjskih potreb, preživetvenih strategij in tradicij, ki so plod življenja ljudi. Glavni namen predmeta je študentom približati procese nastanka in spreminjanja pomena, vloge in funkcije, ki jih glavni identifikacijski simboli (tj. jezik, literatura, tradicija, rituali ipd.) utelešajo v določeni čezmejni in medkulturni pokrajini.

Tematika bo osvetljena s treh osnovnih izhodišč:
Prvi sklop bo namenjen razumevanju konceptov identiteta, identifikacijske prakse, skupnost, simboli. Prek spoznavanja teorije reprezentacije bodo študentje razumeli načine ustvarjanja in spreminjanja pomenov, ki jih imajo identifikacijski simboli med člani skupnosti skozi čas. To vključuje tudi razumevanje teorije afekta, ki pozornost osredotoča na osebne občutke, kolektivna občutja in skupnostne reakcije, ki se vzpostavijo med nosilci kulturnih praks in njihovimi objekti (jezik, literatura, glasba, ritual).
Drugi sklop bo namenjen prikazu različnih vrst jezikovnih stikov, kako jeziki v stiku delujejo en na drugega ter tipologiji jezikovnih interferenc kot rezultatom jezikovnega stikanja. Rezultati jezikovnega stika se razlikujejo glede na več dejavnikov: dolžina in intenzivnost stika med skupinama (-mi), vrste družbenih, gospodarskih in političnih odnosov med njimi, funkcije, ki jim ima komunikacija med njimi in stopnja podobnosti med genetsko sorodnimi ali nesorodnimi jeziki.
Tretji sklop pa bo namenjen literaturi, študentje se bodo osredotočili na sodobnejša literarna dela v čezmejnem prostoru, pri čemer se bodo seznanili z različnimi primeri literarne večjezičnosti.

Razumevanje, spoznavanje in ovrednotenje teoretičnih izhodišč, konceptov, identifikacijskih praks in simbolov bo osnovano na primerih iz čezmejnih območjih ob današnji slovensko-italijanski meji in dodatno prediskutirano na seminarju in ob terenskem delu. Cilj seminarja bo osvetlitev izbrane teme iz različnih disciplin in metodologij (tj. antropologije, jezikoslovja, literarnih ved).

ZNANJE

Študentje bodo razumeli temeljne teorije, ki omogočajo poglobljeno analizo življenja v skupnosti v historični perspektivi.
Spoznali bodo temeljne pojme kontaktnega jezikoslovja, tj. jezikovni stik, tipi jezikovnega stika, večjezičnost posameznika in skupine, jezikovna interferenca, tipologija jezikovnih interferenc, zamenjava jezika.
Seznanili se bodo z jezikovnimi in nejezikovnimi dejavniki pri jezikovnem vplivanju v različnih socialnih in družbenih okoljih.
Študentje bodo razumeli kontekste literarne večjezičnosti in z njo povezano terminologijo.

VEŠČINE
Študentje bodo prepoznali vlogo, pomen in funkcijo subjekta, objekta in odnosov, ki gradijo, utrjujejo in razvijajo skupnost.
Na primeru analize kulturnih praks z obmejnega prostora ob zahodni narodnostni meji bodo sposobni ovrednotiti, kako se je pomen in funkcija simbola spreminjala skozi zgodovinski čas.
Prepoznavali bodo različne tipe jezikovnih stikov.
Sposobni bodo analizirati jezikovne interference na vseh jezikovnih ravninah.
Prepoznali bodo mehanizme, ki pripeljejo do zamenjave jezika.
Študenti bodo v književnem delu sposobni prepoznati različne stopnje literarne večjezičnosti.
Študenti bodo znali pojasniti specifiko literarnih sistemov v čezmejnih prostorih.
Študenti bodo sposobni razložiti mehanizme, ki pripeljejo do literarne večjezičnosti.

• Hall, S. (ur.) 2003. Representation: Cultural Representation and Signifying Practices. Sage, Milton Keynes: The Open University. Katalog
• Ule, Mirjana. 2000. Sodobne identitete: v vrtinci diskurzov. Ljubljana: Znastveno in publicistično središče. E-gradivo
• Tilley, Cristopher. 2006. Introduction: Identity, Landscape and Heritage. Journal of Material culture 11 (1/2):7-32. https://doi.org/10.1177/1359183506062990
• Smith Laurajane; Wetherell, Margaret in Campbell, Gary: Emotion, Affective Practices, and the Past in the Present. London: Routledge, 2018. Katalog
• Aikhenvald, Alexandra Y. 2002: Language Contact in Amazonia. Oxford: Oxford University Press. Katalog E-gradivo
• Raymond Hickey (ur.) 2020: The Handbook of Language Contact. Blackwell Handbooks in Linguistics. Katalog E-gradivo
• Yaron Matras 2020: Language Contact. Cambridge: Cambridge Textbooks in Linguistics. Katalog E-gradivo
• Sarah Thomason 2001: Language Contact - An Introduction. Edinburgh: Edinburgh University Press. Katalog E-gradivo
• Uriel Weinreich 1963: Languages in Contact. Findings and Problems. Valter de Gruyter. Katalog E-gradivo
• Steven G. Kellman, 2003: Switching languages : translingual writers reflect on their craft. Lincoln: University of Nebraska Press. (Izbor, s poudarkom na teoretskih premislekih in komparativnih vidikih medkulturnih kontekstov./Selection, with emphasis on theoretical considerations and comparative aspects of intercultural contexts.) E-gradivo Katalog
• Andrej Leben in Alenka Koron (ur.) 2021: Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Ljubljana: ZRC SAZU. (Izbor, s poudarkom na teoriji večjezičnosti ter slovensko-italijanskem kontekstu./Selection, with emphasis on the theory of multilingualism and the Slovenian-Italian context.) Katalog
• Vilma Purič, 2020: Sodobne tržaške pesnice. Trst: Mladika. (Izbor na temo večjezičnih avtoric./Selection on the subject of multilingual authors.)Katalog
• Gabriele Zanello, 2020: Celso Macor, pesnik dialoga med kulturami Posočja.Goriški letnik : zbornik Goriškega muzeja. 171-188.
• Jadranka Cergol, 2021: Čustveni vidiki pri izbiri jezikovnega koda slovenskih literarnih ustvarjalcev v Italiji. Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja = Treatises and documents : journal of ethnic studies 233-252. E-gradivo
• Ana Toroš, 2021: Minority literature in the majority language : a new paradigm? : the case of the Slovenian poetry in Italy. Annales : anali za istrske in mediteranske študije = annali di Studi istriani e mediterranei = annals for Istrian and Mediterranean studies. Series historia et sociologia. 355-362. E-gradivo
• Izbrane razprave iz slovenskega kontaktnega jezikoslovja in izbor literarnih del na temo literarne večjezičnosti.

3 kolokviji na temo večjezičnosti, literarne večjezičnosti in ustvarjalnosti se združijo v skupno, končno oceno
Skupno seminarsko delo.

Dr. Danila Zuljan Kumar je raziskovalka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Posveča se slovenski dialektologiji, še posebej proučevanju ogroženega terskega narečja ter nadiškega in briškega narečja primorske narečne skupine. Znotraj tega jo posebej zanimajo problemi jezikovnega stika med nesorodnimi jeziki, tj. med zahodnimi slovenskimi narečji in romanskima sosedama. V zadnjem času se posveča tudi sociolingvističnim vprašanjem v jezikovnem stiku, kot je razmerje med identiteto/-ami in jezikom/-i v večjezičnih družbah. Sodeluje pri pripravi Slovenskega lingvističnega atlasa.
V letih do 2010 do 2021 je bila vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. V letih 2019 in 2020 je opravila štirimesečno študijsko izpopolnjevanje na Univerzi v Padovi v Italiji. Od leta 2017 je članica slovensko-italijanske komisije za vpis pokrajine Brda/Collio/Cuei na Unescov seznam kulturne dediščine. Na fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici je nosilka predmetov Dialektologija in Sociolingvistika. V letu 2022 je izdala znanstveno monografijo Skladnja nadiškega in briškega narečja, ki predstavlja model analize jezikovnega sistema v stiku z nesorodnim (-i) jezikom (-i).

Dr. Ana Toroš je izredna profesorica in direktorica doktorskega študijskega programa Humanistika na Univerzi v Novi Gorici. Njena glavna raziskovalna področja so primerjalne študije manjšinske književnosti, literarna imagologija, čezmejna didaktika literature, študije o travmi in literaturi. Njen raziskovalni fokus je na večkulturni in večjezični literaturi na obmejnih območjih med Slovenijo, Italijo in Hrvaško (Trst, Beneška Slovenija, Rezija, Istra).