Kulture, meje, spomin

Predmet študentom:
- ponudi širok pregled sodobnih teoretskih in konceptualnih pristopov,
- zgodovinski pregled tematizacije kultur, meja in študijev meje na presečišču študij zgodovine, antropologije, kulturnih študij, filozofije...

Kompetence
- Študent_ka razvije veščine pisne in govorne akademske argumentacije, argumentirane debate, ter kulture dialoga.
- Razvije in nadgrajuje samostojno izbiranje raziskovalne tematike, uporabe ustreznih orodij in metodologije

/

Predmet raziskuje medsebojni odnos med tremi konceptualnimi področji: kako so meje in spomin prepleteni v procesih nastajanja in prenosa kulture; kako prihaja do interpretaciji in uporabi spomina v procesih izpogajanja meja; in kako se na obmejnih območjih vzpostavljajo prostori specifičnega spomina in kulturne produkcije.
Meje raziskujemo v njihovih materialnih in simbolnih vidikih, ki jih obravnavamo z različnimi koncepti: meja, pregrada, zamejitev, obmejna regija, obmejna pokrajina, meja kot proces, teritorialnost. Predmet študente vodi skozi konceptualne in praktične raznovrstnosti in prepletenosti meja ter teoretično raziskovanje, pri čemer sloni na kulturologiji, migracijskih študijah, mejnih študijah ter študijah spomina ter praktičnega raziskovanja različnih manifestacij in materialnosti meja v regiji in tudi zunaj nje, v zgodovinski perspektivi.
Predmet preučuje, kako se meje uporabljajo v politiki in praksah spomina, pri tem pa se zlasti politika spomina v obmejnih deželah preučuje kot instrument izvajanja državne oblasti in njenega nenehnega osporavanja, ki vključuje množico akterjev, katerih interesi in identitete so odvisne od (geo)političnega konteksta. Predmet tako skozi vprašanje meje in spomina uvaja kritičen pristop k preučevanju nacionalne identitete in kulture. Odnose, ki se vzpostavljajo ob hierarhičnem principu, najdemo npr. v času novodobnega kolonializma ali nacizma, diferencialni koncept in kulturni relativizem pa se odražata v multikulturalizmu, ki se je razvil kot posledica boja proti monokulturalizmu in evrocentrizmu. Kritično bodo predstavljeni hierarhični in diferencialni modeli kulture, s poudarkom, da so kulture različne, a enakovredne in da ni ene poti, po kateri bi se spreminjale. Opravka imamo s heterogenimi, diferenciranimi kulturami/družbami in z velikimi razlikami med identitetami znotraj nje, niti individualna niti skupinska raven nista homogeni.
Kritični multikulturalizem postavlja koncept kulture kot tekoče in procesne, vendar tudi pogojene s političnim okvirom nacionalne države, državljanstva in migracij. Zato predmet proučuje dinamiko med znotrajdržavnimi, transnacionalnimi in čezmejnimi kulturnimi interakcijami, obravnava multikulturnost in medkulturne odnose.
Teme in teme:
- Spomin na meje – travmatični spomin v. »pozitiven« spomin na državogradnjo;
- Nove meje in njihov vpliv na obstoječa mesta spomina;
- meje kot razpoke v običajno neprekinjenih in mešanih etničnih in jezikovnih skupnostih;
- Meje in kulture med različnimi političnimi in kulturnimi središči;
- Digitalno omogočeno pomnilniško delo na pretekle in sedanje migracije;
- Meje in vsakdanje življenje, popularna kultura in mitologija;
- Kultura in spomin v obmejnih mestih;

Po opravljenem izpitu bo študentka:
- Osvojila temeljno razumevanje konceptov kulture, meje, spomina v sodobni družbi in historični perspektivi, v evropskih in drugih zgodovinskih kontekstih.
- Kritično pisala različne vrste besedil (seminarske, eseje) v dialogu s kritičnim branjem in analizo sodobne znanstvene in druge literature.
- Osvojila metode analize mest spomina v fizičnem prostoru.

• Agnew, John. “Borders on the Mind: Re-Framing Border Thinking.” Ethics & Global Politics 1, no. 4 (January 1, 2008): 175–91. https://doi.org/10.3402/egp.v1i4.1892. E-gradivo
• Amelina, Anna, Thomas Faist, Nina Glick Schiller, and Devrimsel D. Nergiz. “Methodological Predicaments of Cross-Border Studies.” In Amelina, Anna, Thomas Faist, Nina Glick Schiller, and Devrimsel D. Nergiz. “Methodological Predicaments of Cross-Border Studies.” In Beyond Methodological Nationalism: Research Methodologies for Cross-Border Studies, edited by Amelina et al., 1–19. Routledge, 2012, edited by Amelina et al., 1–19. Routledge, 2012.
• Anderson, Benedict (1998). Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma. Katalog
• Bauman, Zygmund (2008). Identiteta: pogovori z Benedettom Vecchijem. Ljubljana: Založba cf. Katalog
• Benedict, Ruth (2008). Vzorci kulture. Maribor: Aristej.
• Brambilla, Chiara, Jussi Laine, James W. Scott, and Gianluca Bocchi. “Introduction: Thinking, Mapping, Acting and Living Borders under Contemporary Globalisation.” In Borderscaping: Imaginations and Practices of Border Making, edited by Brambilla et. al., 1–9. Routledge, 2016. E-gradivo
• Ellebrecht, Sabrina. “Qualities of Bordering Spaces: A Conceptual Experiment with Reference to Georg Simmel’s Sociology of Space.” edited by Arnaud Lechevalier and Jan Wielgohs. Transcript Verlag, 2013. E-gradivo
• Giroux, Henry E. (1994). Insurgent Multiculturalism and the Promise of Pedagogy. Multiculturalism (ur. D. t. Goldberg). Cambridge: Blackwell, 325-343.
• Hofman, Ana. “Music Heritage in Relocation: Guča na Krasu.” Dve domovini, vol. 39, 2014, pp. 73–87. E-gradivo
• Jurić Pahor, Marija. “Hidden Identities within National Minority Groups: The Case of Slovenes in Carinthia and in the Province of Trieste.” In (Hidden) Minorities: Language and Ethnic Identity between Central Europe and the Balkans, edited by Christian Promitzer, Klaus-Jurgen Hermanik, and Eduard Staudinger, 35–58. Wien & Berlin: Lit Verlag, 2009.
• Lukšič Hacin, Marina (2016). Theorizing the concept of multiculturalism through Taylor's 'politics of recognition'. Dve domovini 44, 79-91 E-gradivo
• Ballinger, Pamela. History in Exile: Memory and Identity at the Borders of the Balkans. Princeton, NJ: Princeton University Press, 2002. Katalog
• Lukšič Hacin, Marina, Milharčič Hladnik, Mirjam, Sardoč, Mitja (ur.) (2011). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, E-gradivo
• Milharčič Hladnik, Mirjam (2015). From Slovenia to Egypt: Aleksandrinke’s trans-Mediterranean domestic workers’ migration and national imagination. Göttingen: V&R Unipress. Katalog
• O’Dowd, Liam. “From a ‘Borderless World’ to a ‘World of Borders’: ‘Bringing History Back In.’” Environment and Planning D: Society and Space 28, no. 6 (December 1, 2010): 1031–50. https://doi.org/10.1068/d2009.
• Payne, Michael (1996). A dictionary of Cultural and Critical Theory. Oxford: Blackwell Publishers.
• Pfoser, Alena. “Memory and Everyday Borderwork: Understanding Border Temporalities.” Geopolitics 27, no. 2 (March 15, 2022): 566–83. https://doi.org/10.1080/14650045.2020.1801647. E-gradivo
• Popescu, Gabriel. “Making Sense of Borders” in Bordering and Ordering the Twenty-First Century: Understanding Borders. Rowman & Littlefield, 2012.
• Sendhardt, Bastian. “Border Types and Bordering Processes: A Theoretical Approach to the EU/Polish-Ukrainian Border as a Multi-Dimensional Phenomenon.” In Borders and Border Regions in Europe: Changes, Challenges and Chances, edited by Arnaud Lechevalier and Jan Wielgohs, 21–43. Transcript Verlag, 2013. E-gradivo
• Širok, Kaja. Kalejdoskop Goriške Preteklosti: Zgodbe o Spominu in Pozabi. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. Katalog E-gradivo
• Wutti, Daniel, Nadja Danglmaier, and Eva Hartmann, eds. Erinnerungskulturen im Grenzraum Spominske kulture v obmejnem območju. Klagenfurt/Celovec: Mohorjeva založba & Hermagoras Verlag, 2020. Katalog

esej 50 %, govorni nastop 30 %, izpit 20 %

Tanja Petrović je jezikoslovka in antropologinja. Študirala je jezik in literaturo na Univerzi v Beogradu, naslov doktorice zananosti pa je pridobila na ISH v Ljubljani leta 2005. V doktorski disertaciji se je ukvarjala z jezikovnimi in identitetnimi strategijami majhne srbohrvaško govoreče skupnosti v Beli krajini poskušala osvetliti povezavo med jezikovnimi izbirami govorcev in širšim družbenim in političnim kontekstom.
Dr. Petrović zanimajo pomeni in rabe jugoslovanske in socialistične dediščine v postjugoslovanskih družbah, kot tudi kulturni, jezikovni, politični in družbeni procesi, ki oblikujejo realnost teh družb. Poglablja se v vrsto vprašanj, med katerimi so vloga jezika v oblikovanju ideologij, spomina in identitet, zgodovine dela in spola v post-jugoslovanskem prostoru, razmerje med spominom, dediščino in zgodovinopisnimi pripovedi o jugoslovanskem socializmu. Objavila je številne znanstvene članke in nekaj monografij s področja antropologije post-socializma, spominskih študij, študij spola, študij dediščine, lingvistične antropologije in zgodovine dela.
Dr. Petrović je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in redna profesorica na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Bila je štipendistka Centra za napredneš študije v Sofiji (2005-06), Wissenschaftskolleg zu Berlin (2010-11), in The Netherlands Institute for Advanced Studies (2013-14). Je častna raziskovalka Podiplomske šole za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije Univerze v Regensburgu.

Red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin je redna profesorica sociologije, znanstvena svetnica, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations na Fakulteti za humanistiko UNG. Področja njenega raziskovalnega in pedagoškega dela so migracijske in etnične študije, multikulturalizem, identiteta, slovensko izseljenstvo. Njena bibliografija je dostopna v sistemih COBISS in SICRIS.