Študije krindža

• Ponuditi vpogled v osnove interdisciplinarnih teorij odtujitve in postmoderne poetike;
• Prikazati odnose med paradigmatskimi teorijami, psihološkimi fenomeni in družbeno-zgodovinskimi konteksti;
• Spodbujati avtonomno, kritično-ustvarjalno in avtopoetično misel;
• Izpostaviti zgodovinske vzporednice in družbene pogoje krindža.

Ni pogojev za vključitev.
Pogoj za pristop k izpitu je seminarska naloga ali esej.

Raymond Williams je nekoč zapisal, da lahko med vrsticami diskurzov, ki krojijo posamezno zgodovinsko obdobje razberemo prevladujočo strukturo občutka. Družboslovci in humanisti običajno brez posebnih težav identificirajo in analizirajo razsežnosti (moralne) panike, (ekonomske) depresije ali (kolektivne) evforije. Težje pa je razumeti izkušnjo zoprnega, a vendar ugodnega sramu, ki kroji strukturo občutka mlajših generacij sodobnosti. Poleg tega, da je krindž subjektivna in kolektivna izkušnja življenja v post-resničnosti, gre za kulturni fenomen nezaslišanega humorja, cinizma, družbene kritike in bridke poetike, ki se manifestira v digitalnih, filmskih, umetniških in literarnih besedilih.

Skozi obravnavo primerov raznolikih kulturnih manifestacij se študenti spoznajo s paradigmatskimi koncepti, ki ponujajo različne etiološke razlage fenomena krindža. Ob tem spoznavajo osnove filozofije, sociologije, psihoanalize in naratologije. Ker so študije krindža novo raziskovalno polje v nastajanju, bodo imeli študenti priložnost spremljati proces akademskega raziskovanja družbenih pojavov in v njem aktivno sodelovati. V zadnjem delu izvedbe predmeta se študenti preizkusijo v samostojni zasnovi znanstvenega oziroma avtoteoretskega dela.

Znanje in razumevanje:

(Študent …)

• pridobi poznavanje različnih struktur občutka;
• zna reflektirati družbeni pomen in vlogo krindža in njemu sorodnih izkustev;
• se zaveda pomena teoretskih konceptov pri razlagi vsakdanjih fenomenov.

Veščine:

(Študent …)

• razvije sposobnost silogističnega sklepanja na ravni analogije;
• razvija zmožnost razumevanja vezi med lastnimi afekti in njihovimi družbenimi pogoji;
• razvija zmožnost razumevanja med afekti in estetskimi formami.

• Ahmed, Sara (2004). The Cultural Politics of Emotion. Edinburgh: Edinburgh University Press. Katalog
• Bauman, Zygmunt (2007). Liquid Times: Living in the Age of Uncertainty. Cambridge: Polity.
• Fournier, Lauren (2021). Autotheory as feminist practice in art, writing, and criticism. Cambdrige (MA); London: The MIT Press. Katalog
• Feather, N. T. (2007). Devaluing achievement within a culture: Measuring the cultural cringe. Australian Journal of Psychology 45 (3): 1821–188. http://dx.doi.org/10.1080/00049539308259137
• Fischbach, Frank (2012). Brez predmeta: kapitalizem, subjektivizem, odtujitev. Ljubljana: Krtina Katalog
• Frankfurt, G. Harry (2005). On Bullshit. Princeton; Oxford: Princeton University Press. Katalog
• Freud, Sigmund (2021). Nelagodje v kulturi. Ljubljana: Intelego. Katalog
• Kristeva, Julia (1982). Powers of horror: an essay on abjection. New York: Columbia University Press.
• Middleton, Jason (2013). Documentary's Awkward Turn: Cringe Comedy and Media Spectatorship. New York; London: Routledge.
• Pfaller, Robert (2019). Interpasivnost: radosti delegiranega življenja. Ljubljana: Zavod Maska.
• Katalog
• Phillips, A. Arthur (2005). The Cultural Cringe. Melbourne: Melbourne University Press.
• Sartre, Jean Paul (2003). Being and Nothingness. London; New York: Routledge.
• Sharma, Devilka, Tygstrup, Frederik (2015). Structure of feeling: Affectivity and the Study of Culture. De Gruyter.
• Van Dijk, Wilco, Ouwerkerk, Jaap (2014). Schadenfreude: Understanding pleasure at the Misfortune of others. Cambridge: Cambridge University Press.
• Vermeulen, Timotheus, Van den Akker, Robin (2010). Notes on metamodernism. Journal of Aesthetics & Culture 2 (1): 2-14. https://doi.org/10.3402/jac.v2i0.5677 E-gradivo
• Virk, Tomo (2000). Strah pred naivnostjo. Ljubljana: LUD Literatura. Katalog

Seminarska naloga / esej 50 %
Ustni izpit 50 %

Doc. dr. Primož Mlačnik je pedagog in raziskovalec na Centru za humanistiko Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. S pomočjo kritične teorije, metode dekonstrucije in kulturnih študij reprezentacij raziskuje različne vidike evropske in slovenske modernistične književnosti in sodobnih slovenskih popularnih detektivskih romanov. V preteklosti je predaval pri predmetih Popularna glasba in mediji, Moderna književnost in družbene ideologije, Teorije simbolnih form, Kritična teorija kulture, Mistično in politično v krščanstvu in Kulturne politike in knjiga v Evropski uniji in Sloveniji, trenutno pa predava pri predmetu Spol v dobi moderne. V okviru projekta TILDA raziskuje zbirko pisem slovenskih avtoric moderne. Redno sodeluje na znanstvenih konferencah in simpozijih doma in v tujini. Dela tudi kot pisatelj.

Izbor člankov:

1. MLAČNIK, Primož. From minor literature to neoliberal noir : the detective novels of Sergej Verč. Caietele Echinox. 2022, vol. 43, str. 77-92.
2. MLAČNIK, Primož. Virus : neoliberalni detektiv v imuni slovenski družbi. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 43, št. 1, str. 181-200, 217-218.
3. MLAČNIK, Primož. Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 67, št. 3, str. 5-15.
4. MLAČNIK, Primož. Dekonstrukcijskost manjšinskih detektivskih romanov Sergeja Verča. Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 22, št. 3, str. 859-886, ilustr.
5. MLAČNIK, Primož, STANKOVIĆ, Peter. The disappearance of political jokes in post-socialist Slovenia. Communist and post-communist studies. Sep. 2020, vol. 53, no. 3, str. 172-188.
6. MLAČNIK, Primož. Minor literature in the case of Brina Svit = Literatura mniejsza na przykładzie Briny Svit. Przekłady Literatur Słowiańskich. 2020, tom 10, cz. 1, str. 207-223. Prace Naukowe Uniwersytetu Śląskiego w Katowicach.
7. MLAČNIK, Primož. Kafka ʺShanghai-Edʺ : Orientalist China in Kafkaʹs fiction and Kafkaesque phenomena in China. European journal of interdisciplinary studies. May-Aug. 2019, vol. 5, iss. 2, str. 36-44.
8. MLAČNIK, Primož. Kulturistike - kulturološka branja beletristike. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 12, št. 2, str. 46-57.
9. MLAČNIK, Primož. The deconstruction of Freud's theory of melancholy. Družboslovne razprave. [Tiskana izd.]. sep. 2018, letn. 34, št. 88, str. 113-131.
10. MLAČNIK, Primož. The influence of Franz Kafka's literature on aspects of critical cultural theory. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 14, št. 1, str. 249-259.

Doc. dr. Ivana Zajc je leta 2013 diplomirala, leta 2016 pa magistrirala na Oddelku za slovenistiko in na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je na tej fakulteti vpisala na doktorski študij, leta 2021 je bila promovirana v doktorico znanosti s področja literarnih ved. Med doktorskim študijem je bila štipendistka Univerzitetne ustanove ing. Lenarčič Milana in se izpopolnjevala na Evropski poletni univerzi iz digitalne humanistike na Univerzi v Leipzigu. Svoje raziskovalne izsledke je predstavila v različnih znanstvenih revijah in na simpozijih v Sloveniji in v tujini. Na Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici je zaposlena od leta 2021. Pred tem je bila zaposlena kot novinarka na RTV Slovenija v radijskem in spletnem mediju, v tamkajšnjem Centru za kulturo govora pa opravila enoletno usposabljanje v govoru.

Reference:
1. ZAJC, Ivana. Scoring of essays in L1 in the secondary school-leaving exam. Pedagoška obzorja : časopis za didaktiko in metodiko. 2023, 38/1, 19-31, tabele.
2. ZAJC, Ivana. Slovene teachers' opinions on teaching literature in grammar schools. Slovene studies : journal of the Society for Slovene Studies. 2022, 44/1, 25-42.
3. Zajc, I. (2016). Sodobne spremembe didaskalij: Primer besedil Simone Semenič. Jezik in slovstvo 61/3–4. 152–162.
4. Zajc, I. (2017). Konvencija didaskalij: Zgodovinske oblike, tipologije, opredelitve in sodobne subverzije. Jezik in slovstvo 62/1. 69–78.
5. Zajc, I. (2017). Implicitni avtor: Raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mesta. Slavistična revija 65/1. 127–139.
6. Zajc, I. (2019). Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo. 64/3–4. 57–67, 156.
7. Zajc, I. (2019). Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič. Amfiteater: revija za teorijo scenskih umetnosti 7/2. 80–98.
8. Zajc, I. (2021). Poezija v modelih esejske naloge na maturi iz materinščine. Pavlič, Darja (ur.): Slovenska poezija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. 347–352. (Obdobja 40).
9. Zajc, I. (2021). Subjektivnost, pripovednost, kršenje pravil: nove didaskalije za novo dramatiko. Pogorevc, Petra (ur.) in Toporišič, Tomaž (ur.): Drama, tekst, pisava 2. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko. 183–201.
10. ZAJC, Ivana, SAKSIDA, Igor (recenzent), ŽBOGAR, Alenka (recenzent). Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. V Novi Gorici: Založba Univerze, 2023. 269 str.