Metodologija literarnega raziskovanja

Pri predmetu študentje s kronološkega vidika pregledno spoznajo različne metode literarnega raziskovanja. Spoznajo njihove utemeljitelje in poglavitne predstavnike ter usvojijo ustrezno literarnovedno besedišče in jih znajo uporabljati pri lastnih raziskavah. To jih usmeri v različne načine literarnokritiškega branja in seznani z načini interpretiranja literarnih besedil ter daje možnost uporabe spoznanih modelov pri lastnem branju in interpretiranju. Pri tem se naučijo tudi uporabljati ustrezno domačo in tujo literaturo, jo aplicirati na konkretna literarna besedila in o njih pisati ter razpravljati.

Ni pogojev za vključitev. Predmet se navezuje na predmet Sodobne literarne teorije.
Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost in aktivno sodelovanje na predavanjih ter opravljena seminarska naloga s predstavitvijo.

Opredelitev, razvoj in sistematizacija metodologije literarne vede.
- Lingvistični temelji formalizma in strukturalizma (Ferdinand de Saussure).
- Ruski formalizem, strukturalizem in poststrukturalizem (utemeljitelji, poglavitni predstavniki, medsebojni vplivi).
- Bahtinova teorija dialoškosti in medbesedilnost.
- Fenomenologija in literarna veda (Husserl, Ingarden, Heidegger, imanentna interpretacija).
- Analiza diskurza (Barthes, Foucault).
- Marksistična teorija (Lukacs, Althusser, Macherey, Eagelton).
- Psihoanaliza in literarna veda (Freud, Lacan).
- Dekonstrukcija (Derrida, Paul de Man).
- Nova kritika (T. S. Eliot, I. A. Richards, nova kritika).
- Recepcijska estetika (Gadamer, Jauß, Iser).
- Novejše metode literarne vede (teorije spola, novi historizem, empirična literarna veda in sistemske teorije literature (Luhmann, Schmidt, Barsch, Rusch), postkolonialne teorije, ekokritika, digitalne metode, kognitivna literarna veda).

Predmet nudi pregled metodologije literarne vede ter poglobljen študij izbranih konceptov in teorij od 19. stoletja do aktualnih metod, ki so prikazane na paradigmatičnih primerih. Poleg predavanj predmet sestoji tudi iz samostojnega branja literarnovednih, kulturoloških in filozofskih besedil, ki so del vaj in skupne diskusije, namenjene poglobljeni kontekstualizaciji, vrednotenju ter aplikaciji metod na izbrana besedila. Seminar gradi na samostojnem delu in kritičnem pristopu do teoretičnih modelov.

Znanje in razumevanje:
(Študent ...)
- osvoji temeljne metode literarne vede v kronološkem zaporedju – od prvih do najsodobnejših literarnovednih pristopov;
- pridobi temeljit pregled nad poglavitnimi avtorji in šolami ter teoretičnimi deli za analizo in interpretacijo literarnih besedil;
- razume pomen različnih jezikoslovnih, kulturoloških, filozofskih in družboslovnih pristopov za kompleksno raziskovanje literature.

Veščine:
(Študent ...)
- razvije veščine za analizo in interpretacijo literarnih besedil z različnimi metodološkimi pristopi;
- razvije kritično presojo prebrane domače in tuje metodološke strokovne literature;
- razvije sposobnost aplikacije izbranih metod na novo gradivo;
- razvije svojo lastno pozicijo v okviru različnih metodoloških pristopov raziskovanja literature, ki jo zna utemeljiti ter aplicirati na novo gradivo.

Poglavja obravnavanih literarnovednih metod iz enega od pregledov:

• A. Burzyńska, M. P. Markowski: Teorie literatury XX wieku, Antologia, Krakov: Znak, 2006.
• M. Juvan: Literarna veda v rekonstrukciji: Uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: Literatura, 2006. Katalog
• T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: ZIFF, 2003. Katalog
• P. Waugh: Literary Theory and Criticism: An Oxford Guide. Oxford: Oxford University Press, 2006. E-gradivo

Temeljna besedila obravnavanih avtorjev iz sledečih izborov:

• R. Barthes: Šelestenje jezika. Ljubljana: Krtina, 2021. Katalog
• R. Barthes: Mitologije. Ljubljana: Krtina, 2015.
• R. Barthes: Image, Music, Text. London: Fontana, 1977. E-gradivo
• M. Bahtin, 1982: Teorija romana. Ljubljana: CZ Katalog
• J. Derrida: Izbrani spisi. Ljubljana: ŠOU, 1994.
• J. Derrida, D. Attridge: Acts of Literature. NY, London: Routledge, 1992. E-gradivo
• T. Eagleton, Marksizem in literarna kritika, Ljubljana: Sophia, 2010. Katalog
• S. Freud: Spisi o umetnosti. Ljubljana: Založba/cf, 2000. Katalog
• M. Heidegger: Izbrane razprave. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967.
• Ideologija in estetski učinek, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980. Katalog
• R. Ingarden: Literarna umetnina. Ljubljana: ŠKUC; FF, 1990.
• R. Jakobson: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC; FF, 1989. E-gradivo
• H. R. Jauß: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: LUD Literatura, 1988. Katalog
• J. Lacan: Écrits. NY, London: W. W. Norton & Company, 2007.
• J. Lacan: Štirje temeljni koncepti psihoanalize. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1996.
• J. Lotman: Struktura umetniškega teksta. LUD Literatura, 2011. Katalog
• G. Lukács, Teorija romana, Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000.
• P. de Man: Slepota in uvid. Ljubljana: LUD Literatura, 1997.
• T. Moi: Politika spola/teksta. Ljubljana: LUD Literatura, 1999. Katalog
• V. Propp: Morfologija pravljice. Ljubljana: SH, 2005.
• A. Skaza (ur.): Ruski formalisti. Ljubljana: MK, 1984.

Seminarska naloga 30 %
Predstavitev seminarske naloge 20 %
Ustni izpit 50 %

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Brezpredmetnost zvoka in slike: Beli, Kručonih, Malevič. Vodila je raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (ARRS, 2019–2021). Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer vodi modula Zgodovina in teorija umetnosti in medijev ter Diskurzi v praksah. Na ljubljanski Fakulteti za medije predava Medijsko umetnost in grafično oblikovanje, ter semiotiko medijev in komunikacij. V svojem teoretskem in raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinskim avantgardam 20. stoletja in reaktualizaciji avantgarde v sodobnosti. Raziskave na področju umetnosti in literature historičnih avantgard ter novomedijske umetnosti in estetike je opravila na Univerzi v Konstanzu, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8.

Izbor člankov:
1. PRANJIĆ, Kristina. Ljubomir Micić in Branko Ve Poljanski v reviji Maska : (1920/21). Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. 2021, letn. 73, št. 793/795, str. 61-70.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada : from Prague to Zagreb : (1920-1922). Svět literatury. 2021, vol. 31, no. 64, str. 89-103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Značaj ljubljanskog časopisa Maska (1920/21) u kontekstu jugoslovenskih avangardi. Zbornik radova Akademije umetnosti. 2021, br. 9, str. 111-121, ilustr.
4. PRANJIĆ, Kristina. Prispevek umetnosti in nedvojnosti k znanstvenemu raziskovanju prvoosebnega izkustva. Anthropos : časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved. 2020, letn. 52, št. 3/4, str. 131-143.
5. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture. Primerjalna književnost. 2020, letn. 43, št. 3, str. 139-157.
6. GERMEK, Magdalena, PRANJIĆ, Kristina. Constructing new signifiers with aesthetic intervention : using coal in design. Zonemoda journal. 2020, vol. 10, iss. 1s, str. 121-132, ilustr.
7. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije : primer ruskega konstruktivizma. Časopis za kritiko znanosti. 2019, letn. 47, št. 277, str. 102-116, ilustr.
8. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and economy in poetry. Slavica Tergestina. 2019, 22, str. 50-68, ilustr.
9. PRANJIĆ, Kristina. Formalne mistične prakse ruskega futurizma. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2019, letn. 67, št. 3, str. 479-486.
10. PRANJIĆ, Kristina. Vek perehoda ot videnija k probelu. Kommentarii. 2018, no. 32, str. 147-153.
11. PRANJIĆ, Kristina. Misliti v simbolih, ustvarjati avantgardno. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2018, letn. 66, št. 3, str. 299-314.
12. PRANJIĆ, Kristina. Zvočna destabilizacija jezika : zaum in glosolalija. Zbornik Matice srpske za slavistiku. 2018, 93, str. 231-247.