Kulturna industrija in kreativni sektor v Evropski uniji

Cilji predmeta:
- Seznaniti študente s kompleksnostjo pojava kreativnosti in pomenom le-te v širšem socialnem, ekonomskem in kulturnem okolju;
- seznaniti študente z osnovnimi pojmi s področja kulturne industrije in vplivom le-te na gospodarstvo in kulturo;
- seznaniti študente z evropskimi politikami na področju kulturne in kreativne industrije ter pomenom kreativnega sektorja v EU (s predstavitvijo primerov);
- naučiti študente kritičnega razmisleka o ter interpretacije kulture ne samo v okviru strategij in procesov trženja ali upravljanja, ampak tudi kot poseben sektor za proizvajanje pomenov v vsakodnevnem življenju;
- študentom dati osnovne veščine in znanja za prepoznavanje potenciala kulturne industrije za zagon kreativnega podjetništva in kulturnega inoviranja, še posebej v kontekstu lokalnega in tradicije kot virov kreativnosti.

Predmetno-specifične kompetence:
Študenti bodo obvladali osnovne koncepte s področja kulturnih in kreativnih industrij kot pomembnih dejavnikov sodobne kulture in gospodarstva.
Študenti bodo pridobili celovite in zanesljive informacije o evropskih programih, finančnih mehanizmih, dogodkih, ter manifestacijah s področja kulturne in kreativne industrije.

Splošne kompetence:
Sposobnost analitičnega razmišljanja družbeno-kritičnega opazovanja;
zmožnost družbeno-kulturne in zgodovinske kontekstualizacije;
sposobnost sodelovanja v razpravah in interdisciplinarnega razmišljanja.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet obravnava pomen in razvoj kreativnega sektorja in koncepta »kulturnih in kreativnih industrij« (KKI) v vsej kompleksnosti tega področja: od definicij osnovnega pojma »kreativnosti« do spoznavanja z evropskimi kulturnimi politikami, kulturnimi dogodki in projekti ter njihove kritike in novega pogleda na odnos med dediščino in inovacijo kot virov kreativnosti.
Predmet je sestavljen iz sledečih tematskih sklopov:
1. Razumevanje definicije in pomena kreativnosti. Povezava kreativnosti s socialnim, ekonomskim in kulturnim okoljem ter na kakšen način se v nekem lokalnem okolju ustvarja kreativna atmosfera (kreativni milieu). Vsakdanjost kot demokratizacija kreativnosti; AI in ustvarjalnost izven človeške ustvarjalnosti.
2. Fenomen KKI, koncepti ter razvoj: kaj je izvorno pomenila sintagma »kulturna industrija« (Adorno, Horkheimer), kako se je razvijal in transformiral njen pomen, na kakšen način vpliva na družbo in gospodarstvo, kakšni so stili in modeli kulturne produkcije in kreativnosti: kreativnost za inovacijo (nove tehnologije, digitalizacija, komunikacija, itd.) in kreativnost za družbeno kakovost (kultura, teritorij, kulturna območja/cultural districts itd.).
3. KKI kot vodilni segment globalne ekonomije in pregled evropske kulturne politike kulturne in kreativne industrije ter pomen kreativnega sektorja v EU, ter medsektorskih povezav, še posebej v trikotniku umetnost-znanost-tehnologija. Kreativnost in produkcija kulture v EU – modeli kulturnih industrij; projekti in programi (Ustvarjalna Evropa, Obzorje, S+T+ARTS itd.).
4. Problematizacija kulturne industrije ter problemsko polje KKI: instrumentalizacija kreativnosti in pomen kulture kot potrošne dobrine; kreativnost kot kapital-labour v kontekstu kulturne industrije. Ali potrošnja oz. kulturna industrija kot del gospodarstva zares proizvaja in ohranja kulturo?
5. Predstavitev pomena dediščine in teorije dobrin:
-na kakšen način deluje dediščina kot vir kreativnosti?
- tradicija/inovacij: lažna dihotomija?
-kaj pomeni nacionalna dediščina kot kulturna industrija (kulturni turizem in art cities) v sopostavitvi s kreativnim turizmom ?
-pomen kulturnih dogodkov in manifestacij (Expo, Beneški bienale, EPK idr.);
-oblikovanje in materialna kultura: kulture oblikovanja in so-oblikovanja (Homo faber, community of practice, learning by doing itd.).
6. Oblikovanje projekta za KKI:
- razvoj zamisli, ki izhaja iz potreb in omejitev – tako človekovih, družbenih, kot naravnih, ter se opira na sodobno kritično misel, kakor tudi na ustrezne metode in tehnologije,
- preverba relevantnosti in izvedljivosti zamisli s predvidevanjem učinkov ter možnih tveganj,
- izvedba projektnega načrta v vseh ključnih elementih (ozadje, cilji in namen, pristop/metoda, struktura, pričakovani rezultati in učinki, diseminacija in evalvacija),
- predstavitev in evalvacija samega načrta na ravni predmeta.

Znanje in razumevanje:

Študent razume pomen ter osnovne koncepte KKI ter njihovo povezavo s socialnim in gospodarskim kontekstom. Pozna ter kritično vrednoti sodobne trende na področju razvoja KKI in širšega razvoja gospodarstva v smeri terciarne in kvartarne dejavnosti poindustrijske družbe.
Študent razvija odnos do kulture in kreativnega sektorja ter goji potrebo po novem znanju in odkrivanju prednosti ter priložnosti s področja KKI in specifičnih možnosti interdisciplinarnega ter inter-sektorskega povezovanja, vključno z novimi oblikami mreženja ter soustvarjanja.
Pozna osnove priprave in ovrednotenja projekta s področja KKI. Pozna mehanizme podpore in financiranja (npr. Ustvarjalna Evropa, Obzorje ipd.) ter način delovanja ter pomen dogodkov in manifestacij na mednarodni ravni (EPK, Expo, različni bienali, festivali ipd.). Zaveda se pomena primerne kontekstualizacije ustvarjalne zamisli v okolje in družbeno-zgodovinsko realnost ter pomembnosti komuniciranja z javnostjo, ter drugimi deležniki.
Študent razvija sposobnost komuniciranja in pripovedovanja ter pridobi osnovna znanja za raziskovalno delo značilno za področje KKI, zna pa tudi prepoznati priložnosti za plasiranje projektne zamisli v kontekst KKI.
Zaveda se nujnosti interdisciplinarnega pristopa. Pridobi sposobnost analitičnega razmišljanja ter samostojne in refleksivne analize družbenih in kulturnih pojavov.

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje,
naloge, projekt):

Aktivno sodelovanje pri dejavnostih predmeta (srečanja, sprotne naloge) - 30%

Priprava projektne naloge (predlog projekta) - 20%

Predstavitev projektne naloge z ustnim preverjanjem znanja predmeta - 50%

Doc. dr. Daša Tepina je diplomirala iz zgodovine in socioogije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi nadaljevala doktorski študij sociologije in leta 2015 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Revolucionarne utopije: anarhizmi skozi teorije in prakse. Zadnji raziskovalni projekti Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik in Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem. Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Izbor člankov:
1. TEPINA, Daša. Revolucionarne utopije : anarhizem v praksah in teorijah. 1. izd. Maribor: Aristej, 2022.

1. TEPINA, Daša. Anarchism and the history of social movements in Slovenia. Journal of breath research. 2021, vol. 2, no. 20, str. 1-16.

2. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Art and rebellion : the struggle for freedom and autonomy at the Ljubljana 2020/2021 protests. Third text. 2022, vol. 36, iss. 5, str. 409-428.

3. TEPINA, Daša. Vrednost umetniškega ustvarjanja in avtonomni prostori na primeru AKC Metelkova mesto. Časopis za kritiko znanosti. 2021, letn. 49, št. 283, str. 103-121.

4. TEPINA, Daša, GRAFENAUER, Petja. Hegemonija kapitalizma in vizualni kod v neuvrščeni Sloveniji. V: et al. Vizualna pismenost : teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti. 1. izd. Ljubljana: Založba Univerze, 2024. Str. 44-60.

5. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Cuban representation at the Biennial of Graphic Arts and non-aligned cultural policy. The international journal of cultural policy. [Print ed.]. 2024, vol. 30, no. 2, str. 207-219.

6. TEPINA, Daša. Yugoslav–Egyptian cultural relations : a case study of art intersections in Ljubljana and Alexandria in the 1960s and 1970s. V: PREDAN, Barbara (ur.), TEPINA, Daša (ur.). The culture of the non-aligned : the clash of cultural and political narratives. Ljubljana: University of Ljubljana Press, 2023. Str. 199-221, 257-258, 266-267.

7. TEPINA, Daša. Umetniška stičišča : utopije - neuvrščenost. V: PREDAN, Barbara (ur.). Robovi, stičišča in utopije prijateljstva : spregledane kulturne izmenjave v senci politike. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2022. Str. 77-90,

8. CRNKIĆ, Adin, TEPINA, Daša. Misliti anarhizem v slovenskem prostoru : kronologija in zgodovinski razvoj. Časopis za kritiko znanosti. 2014, letn. 42, št. 257, str. 13-29.

9. TEPINA, Daša. Anarhizem kot revolucionarna utopija. V: PAGON, Neda (ur.), PAGON, Saša (ur.), BORAK, Neven. Utopije - še vedno : zbornik o utopijah v 21. stoletju. Ljubljana: Studia humanitatis, 2015. Str. 257-281.