Spomin in zgodovina

• Študente seznaniti z vsebinami, s katerimi bodo poglobili znanja o spominskih študijah in odnosu med zgodovino ter spominom,
• Študentje bodo skozi zgodovino prepoznavali temeljne mehanizme oblikovanja modernega spomina; gre za splet posameznosti in splošnosti, konkretnega in abstraktnega,
• Študentje bodo prepoznavali in razumevali odnos do preteklega časa, dojemanja sprememb in novih družbenih tokov.

Ni pogojev za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet obravnava kompleksen odnos med zgodovino, spominskimi študijami ter praktičnim obravnavanjem preteklosti na primerih komemoracij in praznik. Študentje se seznanijo s sodobnimi teorijami spomina in oblikami spominskih praks (uradne, kolektivne, individualne, marginalizirane…), najpomebnejšimi avtorji ter teksti, razlikami v razumevanju kulture spomina in vlogo zgodovinskih reprezentacij v predelavi spomina in bojih za interpretacije preteklosti (dela teoretikov spominskih študij, ki reflektirajo odnos med spominom in zgodovino).
Spominske prakse bodo predstavljene znotraj izbranih zgodovinskih dogodkov ter, glede na vire in metodologije dela, skupaj s študenti analizirane.
Na praktičnih primerih bodo predstavljeni dogodki XX stoletja in večplastne interpretacije o spominu, pozabi, javnih reprezentacijah spomina in muzejski predstavitvah preteklosti. Samostojna analiza razstav ter krajev spomina bo predstavljena v seminarski nalogi.
Ključne teme: Spomin, zgodovinske prakse spominjanja, pozaba, nacionalni/ etnični/ manjšinski / kolektivni / skupinski spomin, kolonizacija in dekolonizacija, (...)
1. Teorije spominskih študij
2. Zgodovina, spomin, identiteta
3. Politika, revizionizmi, deljeni spomini
4. Mediji in naracije
5. Spomin, vojne in sodišča
6. Spomin in ustna zgodovina
7. Spomin in muzejske prezentacije časa
8. Kraji spomina
9. Pozaba
10. Spomin in kolonizacija

• Študentje bodo usposobljeni za razpoznavanje kulturnozgodovinskih in splošno družbenih problemov, ki jih bodo reševali s pomočjo postopkov in procesov ter preko kritične in samokritične presoje,
• S preučevanjem raznolikih spominov na historične dogodke bodo spoznavali odnos med individualnim ter kolektivnim odnosom do preteklosti,
• Študentje bodo vrednotili dogajanja v preteklosti in oblikovali oseben pristop k obravnavanju predlaganih tem.

Temeljna:

• Maurice Halbwachs, Kolektivni spomin, Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001 Katalog
• Barbara Mistzal, Theories of social remembering, Maidenhead, Open Univ. Press, 2003 Katalog
• Connerton, Paul How societies remember. Cambridge: Cambridge University Press, 1989 Katalog E-gradivo
• Assmann, J. “Collective Memory and Cultural Memory”, New German Critique 65, 1995, 125–133 https://doi.org/10.2307/488538 E-gradivo
• Ollick, (ed.), Collective Memory Reader, Oxford University Press, 2011 Katalog
• Erll, A., Nunning (ed.), Cultural Memory Studies, Walter de Gruyer, Berlin, 2008 Katalog E-gradivo

Dodatna:

• Širok, K. Kaleidoskop preteklosti, ZRC SAZU, 2012 Katalog E-gradivo
• Oto Luthar, Marjeta Šašel Kos, Nada Grošelj, Gregor Pobežin, Zgodovina historične misli, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 Katalog Katalog
• Keith Jenkins, Re-thinking History, London − New York: Routledge, 1991 Katalog E-gradivo
• Hayden White, Metahistory; The Historical Imagination in Nineteenth-Century Europe, Baltimore − London: The Johns Hopkins University Press, 1973 Katalog E-gradivo
• Bal, M., Crewe, J. and Spitzer, L. (eds.). Acts of Memory: Cultural Recall in the Present. Mieke Hanover, NH: Dartmouth College, 1999
• Boym, S. The Future of Nostalgia. New York: Basic Books, 2001 Katalog E-gradivo
• Van Dijck, J. Mediated Memories in the Digital Age, Stanford, CA: Stanford University Press, 2007 E-gradivo
• Jan- Werner Muller, Memory and Power in Post- War Europe, Cambridge Univ. Press, 2002 E-gradivo
• Avishai Margalit, Ethics of Memory, Harvard Press, 2004 E-gradivo
• Arnold De SImine, Mediating Memory in the Museum: Trauma, Empathy, Nostalgia E-gradivo
• (druga literatura po programu)

Seminarska naloga (40 %) in ustni izpit (60 %).

Dr. Jasna Fakin Bajec je znanstvena sodelavka na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Inštitutu za kulturne in spominske študije) in docentka za področhe humanistike na UNG. Po poklicu je etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe v dediščinske prakse. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi.

Bibliografija/Bibliography:
FAKIN BAJEC, Jasna. Izzivi uporabe dediščine za reševanje okoljskih izzivov na primeru ustvarjanja vodne dediščine na Krasu. Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta]. [Tiskana izd.]. 2024, letn. 34, str. 17-46,
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta]. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30 = 81, str. 69-88. https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_30_fakin_procesi.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. The interpretation and utilization of cultural heritage and its values by young people in Slovenia : is heritage really boring and uninteresting?. Etnološka tribina : godišnjak Hrvatskog etnološkog društva. 2019, vol. 49, [no.] 42, str. 173-193. ISSN 0351-1944. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=335470, DOI: 10.15378/1848-9540.2019.42.07.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). An integrated approach to the revitalization, safeguarding and management of cultural heritage: how to establish a durable and active local group of stakeholders. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30, št. 2, str. 285-300, https://zdjp.si/wp-content/uploads/2020/09/ASHS_30-2020-2_FAKIN.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). Vključevanje skupnosti v razvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih evropskih projektih. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2020, 60, št. 1, str. 90-100, ilustr. ISSN 0351-2908. https://www.sed-drustvo.si/domains/sed-drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-60-1-2020-manjaa-resolucija-1.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. Cultural heritage and the role of voluntary associations in the process of achieving sustainable development in rural communities. Studia ethnologica Croatica. 2016, vol. 28, str. 21-45,. http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=253563.
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine : Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 327 str., ilustr. Ethnologica - Dissertationes, 2.