Zgodovina družbenih gibanj in globalizacije

Cilji predmeta:
- Seznaniti študente s kompleksnostjo pojava družbenih gibanj in globalizacije ter razvoja globalne kulture;
- seznaniti študente z osnovnimi pojmi s področja globalizacije in družbenih gibanj in njihovih vplivov na družbo, gospodarstvo in kulturo;
- seznaniti študente z različnimi znanstvenimi aparati in metodologijami preučevanja družbenih gibanj;
- naučiti študente kritičnega razmisleka o globalizaciji, njenem razvoju in posledicami skozi paradigmo družbenih gibanj in pluralnega nabora teorij in praks, ki jih puščajo za seboj in vplivajo na razvoj drugačnih kulturnih in političnih pomenov tako v družbi kot v vsakdanjem življenju posameznika.

Predmetno-specifične kompetence:
Študenti bodo obvladali osnovne koncepte globalizacije in družbenih gibanj iz različnih področij sociologije, kulturologije, zgodovine in podrobno spoznali njihove metodologije. S tem bodo študenti pridobili celovit in zanesljiv vpogled v procese raziskovanja in razvijanja teoretskih doprinosov.

Splošne kompetence:
Sposobnost analitičnega razmišljanja
družbeno-kritičnega opazovanja;
zmožnost družbeno-kulturne in zgodovinske kontekstualizacije;
sposobnost sodelovanja v razpravah in interdisciplinarnega razmišljanja.

Uspešen študij predmeta se povezuje z osnovnim predznanjem iz področij sociologije, zgodovine in kulturologije.

Predmet obravnava osnovne koncepte, pomen in razvoj družbenih gibanj in globalizacije. Spoznavanje družbenih gibanj nam omogoči kritični vpogled v globalizacijo in njene posledice. Predmet bo zaobjel definicije osnovnih pojmov družbenih gibanj, globalizacije, civilne družbe, internacionalizma, alter-globalizacijskega gibanja, multitude ipd. Osredotočili se bomo na metodologijo preučevanja in razumevanja družbenih gibanj. Predmet bo zaobjel vse od spoznavanja zgodovine in razvoja družbenih gibanj do različnih tokov družbenih gibanj ter njihovih teorij in praks.

Predmet je sestavljen iz sledečih ciljev po tematskih sklopih:

1. Razumevanje definicije in pomena družbenih gibanj in globalizacije. Izhodiščne ločnice družbenih gibanj: progresivna: socialistična (socialna demokracija, komunizem, anarhizem) in liberalna, ter konzervativna: nacionalistična. Kaj je globalizacija in kako nastaja, ter kako se to prepleta z družbenimi gibanji. Razumevanje in definicija osnovnih terminov in konceptov družbenih gibanj, globalizacije, globalne kulture, kontra-kulture, internacionalizem. Teoretski pregledi družbenih gibanj (Della Porta, Tarrow, Tilly, Touraine, Graeber) in globalizacije (Beck, Rizman, Bauman).

2. Zgodovina in razvoj družbenih gibanj od francoske revolucije naprej do začetka 20. stoletja, ko vzniknejo socialistične ideje razvoj različnih struj ter strategij; delavska gibanja, razvoj internacionalizma, pariška komuna, anarhistično in komunistično gibanje, sindikalizem.

3. Zgodovina in razvoj družbenih gibanj v prvi polovici 20. stoletja oktobrska revolucija, španska državljanska vojna, različne struje komunistične, socialistične, anarhistične. Omenimo tudi nacionalistična družbena gibanja v času propada cesarstev. Spoznavamo lokalno prisotna in jih povežemo v širši Avstro-Ogrski kontekst (Preporodovci, Mlada Bosna ipd.). Pregled povezovanja in mobilnosti znotraj evropskih družbenih gibanj (prehajanja mej, mednarodne mreže in povezave, potovanja)

4. Zgodovina in razvoj družbenih gibanj po drugi svetovni vojni mirovniško gibanje in študentska družbena gibanja po letu 1968 in situacionizem, urbane gverile in njihov odmev, avtonomistično gibanje, alternativna umetniška in družbena gibanja v 80h in 90h (punk, retro-avantgarda ipd.), alter-globalizacijsko gibanje, Zapatisti, gibanje Occupy, Rojava ipd. Prepletanje in sovplivi različnih globalnih kontekstov v lokalnih družbenih gibanjih in njihovem razvoju.

5. Alter-globalizacija in pomen družbenih gibanj danes. Pregled aktivnih družbenih gibanj in kaj so pustila za sabo, kaj se danes učimo iz družbenih gibanj in kako lahko preučujemo brezoblastne strukture in kaj pomenijo za socialni, kulturni in ekonomski razvoj družb.

6. Teoretski vpogledi v družbena gibanja, razumevanje in splošna spoznanja na področju sociologije družbenih gibanj, kulturološki vpogled v vsakdanje življenje uporov in kontra-kulture, pregled teorij kulture, kontra-kulture, sub-kulture.

7. Metodološki pregled in osnovni metodološki aparati pri preučevanju proti-oblastnih družbenih gibanja. Kvalitativne metodologije, pregled in spoznavanje. Metodologija preučevanja in razumevanja pomena družbenih gibanj in vsakdanjih praks upora ter njihovih teoretskih podlag. Spoznavanje metodološkega aparata (kvalitativna metodologija, militantno raziskovanje) (Della Porta, de Souzza, Zadnikar).

• razumevanje družbenih gibanj;
• poznavanje razvoja in zgodovine družbenih gibanj od 19. stoletja do danes in njihovih kulturnih in družbenih specifik;
• naučiti študente kritičnega razmisleka o globalizaciji iz perspektive »od spodaj«, njenem razvoju in posledicah;
• sposobnost kritične presoje in tehtnosti posamezne metode raziskovanja;
• izvedba raziskave s področja vsebine predmeta.

Pisni ali ustni izpit (60 %)
Sprotne naloge (40 %)

Doc. dr. Daša Tepina je diplomirala iz zgodovine in socioogije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi nadaljevala doktorski študij sociologije in leta 2015 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Revolucionarne utopije: anarhizmi skozi teorije in prakse. Zadnji raziskovalni projekti Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik in Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem. Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Izbor člankov:

1. TEPINA, Daša. Revolucionarne utopije : anarhizem v praksah in teorijah. 1. izd. Maribor: Aristej, 2022.

2. TEPINA, Daša. Anarchism and the history of social movements in Slovenia. Journal of breath research. 2021, vol. 2, no. 20, str. 1-16.

3. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Art and rebellion : the struggle for freedom and autonomy at the Ljubljana 2020/2021 protests. Third text. 2022, vol. 36, iss. 5, str. 409-428.

4. TEPINA, Daša. Vrednost umetniškega ustvarjanja in avtonomni prostori na primeru AKC Metelkova mesto. Časopis za kritiko znanosti. 2021, letn. 49, št. 283, str. 103-121.

5. TEPINA, Daša, GRAFENAUER, Petja. Hegemonija kapitalizma in vizualni kod v neuvrščeni Sloveniji. V: et al. Vizualna pismenost : teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti. 1. izd. Ljubljana: Založba Univerze, 2024. Str. 44-60.

6. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Cuban representation at the Biennial of Graphic Arts and non-aligned cultural policy. The international journal of cultural policy. [Print ed.]. 2024, vol. 30, no. 2, str. 207-219.

7. TEPINA, Daša. Yugoslav–Egyptian cultural relations : a case study of art intersections in Ljubljana and Alexandria in the 1960s and 1970s. V: PREDAN, Barbara (ur.), TEPINA, Daša (ur.). The culture of the non-aligned : the clash of cultural and political narratives. Ljubljana: University of Ljubljana Press, 2023. Str. 199-221, 257-258, 266-267.

8. TEPINA, Daša. Umetniška stičišča : utopije - neuvrščenost. V: PREDAN, Barbara (ur.). Robovi, stičišča in utopije prijateljstva : spregledane kulturne izmenjave v senci politike. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2022. Str. 77-90,

9. CRNKIĆ, Adin, TEPINA, Daša. Misliti anarhizem v slovenskem prostoru : kronologija in zgodovinski razvoj. Časopis za kritiko znanosti. 2014, letn. 42, št. 257, str. 13-29.

10. TEPINA, Daša. Anarhizem kot revolucionarna utopija. V: PAGON, Neda (ur.), PAGON, Saša (ur.), BORAK, Neven. Utopije - še vedno : zbornik o utopijah v 21. stoletju. Ljubljana: Studia humanitatis, 2015. Str. 257-281.