Balkan med zgodovino in imaginacijo

Cilj predmeta je, da študentje in študentke pridobijo naslednje kompetence:
- poznavanje temeljnih konceptev s področja balkanskih študij ter razumevanje, kako se vzpostavljajo simbolne, dužbene in politične hierarhije skozi vzdrževanje reprezentacij in diskurzov
- sposobnost zbiranja gradiva, ki omogoča večplastno analizo določenega fenomena
- sposobnost analiziranja razmerij moči v zgodovinipisnih, popularnokulturnih, medijskih in političnih diskurzih in praksah
- predstavljanje izsledkov lastnih raziskav na način, ki razkriva sposobnost samostojnega in konceptualnega mišljenja in kritične presoje
- sposobnost prepoznavanja učinkov stereotipov v kulturnih vzorcih preteklosti in v aktualni resničnosti

Uspešen študij predmeta se povezuje s študijem kulturnozgodovinskih formacij pri drugih predmetih na programu.

Predmet ponuja pregled zgodovinskih dejstev in prevladujočih predstav o Balkanskem polotoku. Osnovni namen je študentkam in študentom predstaviti kritična orodja za razumevanje načinov, kako se povezujejo in medsebojno pogojujejo zgodovinske interpretacije, predstave, posredovane prek literature, umetnosti in popularne kulture ter politični diskurzi in dejanja.
Skozi predavanja in seminarje bodo študentke in študentje spoznali osnovne koncepte, skozi katere v zgodovinski perspektivi obravnavamo družbeno, politično, gospodarsko in kulturno resničnost družb na Balkanskem polotoku. Seznanili se bodo s prevladujočimi teoretičnimi pristopi kulturni zgodovini Balkana in analizirali reprezentacije Balkana v literarnem, popularnokulturnem in političnem diskurzu.
Predavanja:
1. del: Osnovni pojmi in koncepti (1-8)
- genealogija pojmov Balkan, Evropa, Jugovzhodna Evropa, Zahodni Balkan
- zgodovinske zapuščine in njihova vloga v simbolni geografiji Balkana
- orientalizem, balkanizem
- Balkan in dekolonialna/post-kolonialna perspektiva
2. del: Reprezentacije (9-20)
- Balkan kot evropski drugi
- Balkan in reprezentacije drugosti v literaturi, umetnosti in popularni kulturi
3. del: Reprezentacije Balkana v Sloveniji (21-25)
4. del: Od reprezentacij k odnosom moči (26-35)
- gospodarski odnosi na evropski periferiji
- pogoji proizvodnje znanja o balkanski regiji
- rasa, razred, etničnost v Balkanskem kontekstu
- sodobne politične rabe Balkana in »balkanskosti«

Seminar:
V okviru seminarskih srečanj bodo potekale vodene diskusije, ki bodo povezane s posameznimi tematikami predavanj. V seminarju bodo obravnavana posamezna krajša besedila in odlomki iz zgodovinskih virov.
Študentke in študenti bodo pripravili in na seminarju predstavili analize izbranih pojavov/diskurzov/praks, povezanih s tematikami, ki jih bomo obravnavali na predavanjih. Na podlagi analize bodo pripravili in oddali seminarsko nalogo.

Študentke in študenti so seznanjeni s pojmi, ki so povezani s kulturno zgodovino balkanskih družb, razumejo, kako so se izoblikovale predstave o Balkanu in kakšni so učinki teh predstav v družbeni, kulturni, gospodarski in politični sferi, tako v preteklosti kot danes. Sposobni so zbrati gradivo o določeni tematiki, ga preučiti in svoja spoznanja zapisati v obliki seminarske naloge ali enciklopedičnega gesla.

• Milica Bakić-Hayden in Robert M. Hayden, Orientalistične različice na temo »Balkana«: simbolna geografija v nedavni jugoslovanski politiki kulture. V Zbornik postkolonialnih študij, ur. Nikolai Jeffs, Krtina: Ljubljana, 2007. Katalog
• Ana Hofman, Music Heritage in Relocation: The "Guča na Krasu" festival, Dve domovini/Two homelands 39, 2014, 73-87. E-gradivo
• Danijela Majstorović, Discourse and Affect in Post-Socialist Bosnia and Herzegovina, Cham: Palgrave Macmillan, 2021.
• Tanja Petrović, Dolga pot domov: Reprezentacije zahodnega Balkana v političnem in medijskem diskurzu/A Long Way Home: Representations of the Western Balkans in Political and Media Discourses, Mirovni inštitut. Ljubljana 2009. E-gradivo
• Mirroring Europe: Ideas of Europe and Europeanization in Balkan Societies, ur. Tanja Petrović, Leiden – Boston: Brill, 2014. Katalog
• Piro Rexepi, The Politics of Postcolonial Erasure in Sarajevo, Interventions, 2018.
• Maria Todorova, Imaginarij Balkana. Predgovor Svetlana Slapšak, spremna beseda Peter Vodopivec (401 strani) : (Prevod dela Imagining the Balkans, Oxford University Press, Inc. 1997). Ljubljana: Institut za civilizacijo in kulturo, 2001. Katalog
• Maria Todorova, Balkanism and Postcolonialism or on the Beauty of the Airplane View, in: Costica Bradatan/Serguei Alex. Oushakine (ur.), Marx’s Shadow. Power and Intellectuals in Eastern Europe and Russia. Lanham 2010, 175–195. https://doi.org/10.1163/9789004382305_007

Pisni ali ustni izpit (60 %)
Seminarska naloga/projektna naloga (40 %)

Doc. dr. Daša Tepina je diplomirala iz zgodovine in socioogije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi nadaljevala doktorski študij sociologije in leta 2015 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Revolucionarne utopije: anarhizmi skozi teorije in prakse. Zadnji raziskovalni projekti Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik in Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem. Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Izbor člankov:
1. TEPINA, Daša. Revolucionarne utopije : anarhizem v praksah in teorijah. 1. izd. Maribor: Aristej, 2022.

1. TEPINA, Daša. Anarchism and the history of social movements in Slovenia. Journal of breath research. 2021, vol. 2, no. 20, str. 1-16.

2. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Art and rebellion : the struggle for freedom and autonomy at the Ljubljana 2020/2021 protests. Third text. 2022, vol. 36, iss. 5, str. 409-428.

3. TEPINA, Daša. Vrednost umetniškega ustvarjanja in avtonomni prostori na primeru AKC Metelkova mesto. Časopis za kritiko znanosti. 2021, letn. 49, št. 283, str. 103-121.

4. TEPINA, Daša, GRAFENAUER, Petja. Hegemonija kapitalizma in vizualni kod v neuvrščeni Sloveniji. V: et al. Vizualna pismenost : teoretsko raziskovanje, razumevanje, ustvarjanje in interpretacija sodobnosti. 1. izd. Ljubljana: Založba Univerze, 2024. Str. 44-60.

5. GRAFENAUER, Petja, TEPINA, Daša. Cuban representation at the Biennial of Graphic Arts and non-aligned cultural policy. The international journal of cultural policy. [Print ed.]. 2024, vol. 30, no. 2, str. 207-219.

6. TEPINA, Daša. Yugoslav–Egyptian cultural relations : a case study of art intersections in Ljubljana and Alexandria in the 1960s and 1970s. V: PREDAN, Barbara (ur.), TEPINA, Daša (ur.). The culture of the non-aligned : the clash of cultural and political narratives. Ljubljana: University of Ljubljana Press, 2023. Str. 199-221, 257-258, 266-267.

7. TEPINA, Daša. Umetniška stičišča : utopije - neuvrščenost. V: PREDAN, Barbara (ur.). Robovi, stičišča in utopije prijateljstva : spregledane kulturne izmenjave v senci politike. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2022. Str. 77-90,

8. CRNKIĆ, Adin, TEPINA, Daša. Misliti anarhizem v slovenskem prostoru : kronologija in zgodovinski razvoj. Časopis za kritiko znanosti. 2014, letn. 42, št. 257, str. 13-29.

9. TEPINA, Daša. Anarhizem kot revolucionarna utopija. V: PAGON, Neda (ur.), PAGON, Saša (ur.), BORAK, Neven. Utopije - še vedno : zbornik o utopijah v 21. stoletju. Ljubljana: Studia humanitatis, 2015. Str. 257-281.