Kulturna zgodovina slovenskega prostora

Slušatelj se seznani z zgodovino velikih kulturnozgodovinskih epoh, ki so zaznamovale in oblikovale slovenski prostor. Skozi razlike in stičišča med njimi se seznani s problematiko civilizacijske kontinuitete in diskontinuitete ter s strategijami sprejemanja pobud od drugod. Prav tako spozna prispevek Slovencev in drugih prebivalcev slovenskega prostora k evropski kulturi. Pri predmetu je v 2. letniku poudarek na pregledu, v 4. pa na posameznih posebej pomembnih poglavjih.

Predmet je presečišče celotnega programa študija kulturne zgodovine na UNG še posebej tesno pa je povezan s predmetom Kulturna dediščina v historični perspektivi.

V okvru predmeta se Študentke in študenti seznanijo s temeljnimi potezami novoveške kulturne in intelektualne zgodovine v slovenskem prostoru do vključno 20. stoletja. Prav tako se seznanijo s ključnimi gibanji, ki so odločilno zaznamovala duhovnozgodovinske premike v Evropi (»šole« klasičnega sveta, karolinška renesansa, renesansa, reformacija, razsvetljenstvo, romanticizem, realizem- naturalizem, fin de siècle, avantgardizmi,
»resentimenti«).

Primerjave s stanjem v drugih evropskih deželah (zlasti v sosednjih) naj izpostavijo samostojne poudarke v zgodovinskem dogajanju in procesih v Slovenskem prostoru. V nič manjši meri pa naj hkrati tudi opozorijo na pomen kulturnih/intelektualnih pobud od drugod ter na različne strategije sprejemanja impulzov iz širšega civilizacijskega okolja. V poglavjih, namenjenih zgodovini novega veka, je potrebno prikazati na postopno kulturno/intelektualno odpiranje Evrope proti drugim civilizacijskim krogom (zlasti islamskemu, indijskemu in kitajskemu).

Slušatelji se pri predmetu usposobijo za samostojno raziskovanje intelektualne in kulturne zgodovine (s seminarskimi deli). Prav tako se seznanijo z izjemno raznolikostjo virov, ki omogočajo analizo tega problemskega polja (jezik, književnost, glasba, likovna umetnost, filozofske študije, teoretski in ideološki teksti).

Študenti osvojijo in razumejo, kako je slovenki prostor v različnih obdobjih zgodovine povezan z dogajanji v Srednji Evropi in Sredozemlju.
Postanejo sposobni samostojnega raziskovalnega dela na podlagi virov iz različnih področij zgodovine. Povezujejo znanje različnih specialnih zgodovin in sintetični pregled, ki obravnava razvoj struktur in odnosov.

Temeljna:

• Janez Cvirn (ur.), Slovenska kronika XIX. stoletja, Nova Revija, Ljubljana 1995- Katalog
• Marjan Drnovšek, Drago Bajd (ur.), Slovenska kronika XIX. in XX. stoletja, Nova revija Ljubljana, 1995- Katalog1 Katalog2
• Karen Harvey (ed.), Histroy and Material Culture, Routledge, Oxon-New Yourk, 2009 Katalog
• Micaheale Rotheberg, Multidirectional Memory (Uvod), Stanford University Press, Stanford 2009 Katalog E-gradivo
• Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. Stoletja. Slovenska matica, Ljubljana 1979 Katalog
• Dieter Scholz, Irina Hiebert Gru, Joachim Jaeger, Die Kunst der gesellschaf 1900-1945, Sammlung der Nationalgalerie, Berlin 2021 Katalog
• Na predavanjih se ob slehernem pomembnejšem vprašanju navede relevantna literatura za posamezni problem. Pri seminarskem delu, ki je integralni del študijskega procesa, je poudarek na arhivskih dokumentih in gradivu, ki se hrani v knjižnicah in muzejih.

Seminarska naloga in ustni izpit.

Gostujoči profesor z afiliacijo:
Yale Univeristy (1999-2000); Universitaet Wien (2006/2007); Columbia University New York – poletni semester 2012-2013); Ohio State University, Columbus Ohio (zimski semester 2016- 2017).

Pomembnejša dela zadnjega destletja:
The Land of Shadows (2012); The Great War and Memory in Central and
South-Eastern Europe (2016); Media of Memory (2020) , Zgodovina historične misli, druga prenovljena izdaja (2016); Of Red Dragons and Evil Spirits: Post-Communist Historiography Between Democratization and the New Politics of History (2017). The Land Between. A History of Slovenia, tretja prenovljena izdaja 2023;