Uvod v študije diaspore: zgodovinske in sodobne perspektive

Predmet bo študente seznanil z vprašanji kulturne raznolikosti, nadnacionalnih in neteritorialnih identitet ter jih naučil drugačnega pogleda na identiteto/drugačnost, ki izhaja iz “manjšinskega” vidika marginaliziranosti. Poleg tega bodo študenti pridobili medkulturne kompetence, ki jim bodo omogočile kritično razmišljanje o:
vprašanjih pripadnosti in identitet; o nacionalni državi in več-etnični pripadnosti njenih prebivalcev, kar je pomembno zlasti za področje srednje in jugovzhodne Evrope. Študentje bodo seznanjeni in senzibilizirani za razumevanje pomena večjezičnosti in kulturne raznolikosti – temelj slednjega pa so ohranjanje jezikovne raznolikosti ter manjšinskih kultur in njihovih dediščin

Seznanjenost z osnovnimi koncepti migracijskih in etničnih študij

Skozi analizo praks in pripovedi o kolektivni pripadnosti v Evropi in po svetu bodo študentom predstavljeni osnovi koncepti migracijskih študij, etničnih (manjšinskih) študij in diaspor v primerjalni in diahroni perspektivi. Posebna pozornost bo namenjena prostoru Jugovzhodne Evrope.
Predstavljeni bodo zgodovina odnosov med državami in različni položaji (etničnih in migrantskih) manjšin od srednjega veka do sodobnosti, pri čemer bomo pozorni na vrsto elementov, ki vključujejo religijo, jezik, običaje, kulturne prakse in družbenoekonomske statuse. Poudarek bo pri tem namenjen procesom in politikam vključevanja in izključevanja, ki so jim bile in so jim še izpostavljene skupnosti v obmejnih prostorih ali v državah sprejema (priselitve).

Znanje in razumevanje

● Razumevanje koncepta transnacionalizma in neekskluzivističnih identitet;
● Sposobnost kritičnega razmišljanja o praksah in prezentacijah kulturne in jezikovne raznolikosti;
● Pridobitev medkulturnih kompetenc (skozi primerjalno perspektivo), ki jih je mogoče uporabiti v kontekstu interpretacije različnih kultur in simbolov;
● Razvoj kritičnega mišljenja v odnosu do konceptov nacionalne države, kulturne/družbene hegemonije in manjšinskih kultur.

• Aghanian, Denise, The Armenian Diaspora: Cohesion and Fracture, Lanham, University Press of America, 2007, pp.1-46
• Anderson, Benedict, Imagined Communities. Reflections on the origins and rise of nationalism, London, Verso, 1982, pp.1-36. Katalog E-gradivo
• Barth, Frederik, “Introduction”, in: id., Ethnic Groups and Boundaries. The Social Organization of Cultural Difference, Prospect Heights, Waveland Press, 1998 [1969], pp. 1-32. E-gradivo
• Bruneau, Michel, “Diasporas, transnational spaces and communities”, in: In: Bauböck, R. and Faist. T. (eds.) (2010). Diaspora and Transnationalism: Concepts, Theories and Methods. Amsterdam: Amsterdam University Press pp. 35-50. E-gradivo
• Clifford, James, "Diasporas", in: Cultural Anthropology, vol. 9, no. 2, 1994, pp. 302-338. E-gradivo
• Faist, Thomas, “Diaspora and transnationalism: What kind of dance partners?”. In: Bauböck, R. and Faist. T. (eds.), Diaspora and Transnationalism: Concepts, Theories and Methods. Amsterdam, Amsterdam University Press, 2010, pp. 9-34. E-gradivo
• Hall, Stuart, “Cultural Identity and Diaspora.” in: Rutherford, J., (ed.), Identity: community, culture, difference, London, Lawrence and Wishart, 1990, pp. 222-237. E-gradivo
• Rushdie, Salman, Imaginary Homelands. Essays and Criticism 1981-1991, London, Granta Books, 1991, pp. 9-21. Katalog E-gradivo
• Safran, William, “Diasporas in Modern Societies: Myths of Homeland and Return”, in: Diaspora: A Journal of Transnational Studies, Volume 1, Number 1, Spring 1991, pp. 83-99. https://doi.org/10.3138/diaspora.1.1.83
• Van Herr, Nicholas, New Diasporas (Global Diasporas), UCL Press, London, 1998, pp.1-12, 47-62, 111-132. E-gradivo

Aktivno sodelovanje v razredu. (30%)
Branje predpisane literature. (20%)
Zaključni esej (3000 besed) ali druge oblike (vizualne, tekstualne) projektov. (50%)

Red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin je redna profesorica sociologije, znanstvena svetnica, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations na Fakulteti za humanistiko UNG. Področja njenega raziskovalnega in pedagoškega dela so migracijske in etnične študije, multikulturalizem, identiteta, slovensko iz/priseljenstvo. Njena bibliografija je dostopna v sistemih COBISS in SICRIS.

Izbrana bibliografija/ Selected bibliography:
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Zgodbe in pričevanja : Slovenci na Švedskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Multikulturalizem in migracije, (Zbirka ZRC, 22). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Ko tujina postane dom : resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih, (Zbirka Sophia, 1995, 7). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.

LUKŠIČ-HACIN, Marina. Beg možganov od konca petdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja s poudarkom na Sloveniji. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2020, št. 52, str. 113- 129.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Političnost migracij po drugi svetovni vojni : od politike revanšizma do amnestije. Dve domovini : razprave o izseljenstvu. 2019, št.50, str. 183-198.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Refugees as a part of the global socio-political-economic migration triangle of causality. V: ŽAGAR, Igor Ž. (ur.), et al. The disaster of European refugee policy : perspectives from the "Balkan route". Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. 2018, str. 55-65.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi.
Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2018, št. 48, str. 55-72.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Sociologija mednarodnih selitev in njeni začetki v Sloveniji skozi tematizacije slovenskih izseljencev. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva : vidiki, pristopi, vsebine. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2017, str. 37-48.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Refugee flows and the complexity of social relations : the case of Slovenia. V: ZENNER, Hans-Peter (ur.), ŠELIH, Alenka (ur.). Human rights and refugees, (Nova acta Leopoldina, ISSN 0369-5034, Neue Folge, Nr. 415). Halle (Saale): Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina - Nationale Akademie der Wissenschaften; Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft. 2017, neue Folge, nr. 415, str. 31-37.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Theorizing the concept of multiculturalism through Taylor's 'politics of recognition'. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2016, št. 44, str. 79-91.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Izseljevanje Slovencev od devetnajstega stoletja do osamosvojitve Slovenije = Emigration of Slovenians from the nineteenth century to Slovenia's attainment of independence. Geografija v šoli, 2016, letn. 24, št. 2/3, str. 32-43
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Women migrants and gender relations : patriarchy in the time of aleksandrinke. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.). From Slovenia to Egypt : Aleksandrinke's trans-Mediterranean domestic workers' migration and national imagination, (Transkulturelle Perspektiven, Bd. 13). Göttingen: V&R Unipress. cop. 2015, str. 157-171.
LUKŠIČ-HACIN, Marina, TOPLAK, Kristina. Teoretizacija multikulturalizma in etnične ekonomije v luči ohranjanja kulturne dediščine med migranti. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2012, št. 35, str. 107-117.
LUKŠIČ-HACIN, Marina, MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Kulture, civilizacije, nacionalne kulture. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ,
Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 23-29.
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Identitete, pripadnosti, identifikacije. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 31-39.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Teorije, politike in strategije sobivanja v raznolikosti. V: LUKŠIČ- HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.).
Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 127-136.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Multikulturalizem kot spoštljivo sobivanje v raznolikosti. V: LUKŠIČ- HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.).
Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 147-159.
VAH JEVŠNIK, Mojca, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Theorising immigrant/ethnic entrepreneurship in the context of welfare states. Migracijske i etničke teme, 2011, br. 2, str. 249-261
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Migracije v teoretskem diskurzu. V: ŠTIH, Peter (ur.), BALKOVEC, Bojan (ur.). Migracije in slovenski prostor od antike do danes, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531, 39). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2010, str. 8-23
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Večkulturno državljanstvo in večetični patriotizem?!. V: GABER, Slavko (ur.), et al. Za manj negotovosti : aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta. 2009, str. 59-74.