Zgodovina historiografije

Cilji:
- Študentje/-tke bodo spoznali temeljne pojme in vsebine s področja historiografije v historični perspektivi;
- Razvijali bodo sposobnost kritične uporabe različnih vrst objav zgodovinskih virov in literature;
- Preko diskusij in samostojnega dela se bo spodbudilo kritično mišljenje študentov/-tk, zlasti pri njihovem začetnem pristopanju do objav zgodovinskih virov in literature;
- Spodbujalo se bo znanstveno pismenost študentov/-tk;
- Študentje/-tke bodo spoznali zgodovino zgodovinopisja s posebno pozornostjo do najpomembnejših avtorjev, njihovih del, historiografskih zvrsti, metod dela ipd.

Kompetence:
- Študentje/-tke bodo razvili sposobnost kritičnega mišljenja in sposobnost kritične uporabe objav zgodovinskih virov in literature;
- Študentje/-tke bodo razumeli kompleksnost historiografskih virov in njihovo povezanost z zgodovinskimi konteksti.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet nadgrajuje znanje, pridobljeno v začetnem delu študije in se osredotoča na historiografijo od srednjega veka dalje. Študentje/-tke spoznavajo raznoliko historiografsko produkcijo, najpomembnejše avtorje in njihova dela.
Seznanijo se z različnimi historiografskimi zvrstmi (svetovne kronike, biografije, hagiografije itd.), ki so značilni za določena obdobja in območja ter so odraz specifičnih razmer v določenih zgodovinskih obdobjih. Pri tem pridejo do izraza metode in pristopi obravnavanih avtorjev. Študentje/-tke se bodo vsaj v grobih potezah seznanili tudi z zgodovinskimi konteksti, ki so vplivali na vsakokratno historiografsko produkcijo. Posebna pozornost je namenjena tudi različnim načinom pristopanja do zgodovinskih virov in njihovega objavljanja.

Znanje in razumevanje:
- Študentje/-tke bodo obvladali pojme s področja historiografije in njih znali pravilno uporabljati pri študiju in strokovnem delu;
- Študentje/-tke bodo imeli široko znanje s področja zgodovine zgodovinopisja s posebno pozornostjo do najpomembnejših avtorjev, njihovih del, historiografskih zvrsti, metod dela ipd., kar predstavlja temeljno znanje za nadaljnji študij in strokovno delo;
- Študentje/-tke bodo znali uporabljati znanstveni aparat (citiranje, reference iz literature ipd.).

Uporaba:

Znanje in kompetence, razvite pri predmetu, so pomembna osnova za nadaljnji študij in strokovno delo.

• Fueter, Eduard. Geschichte der neueren Historiographie. R. Oldenbourg, München, Berlin, 1911. E-gradivo
• Fueter, Eduard. Storia della storiografia moderna. Popravljena in dopolnjena izd. Prevedel Altiero Spinelli. Milano; Napoli : R. Ricciardi, 1970.
• Ianziti, Gary. Writing history in Renaissance Italy: Leonardo Bruni and the uses of the past. Cambridge (Mass.); London: Harvard University Press, 2012.
• Luthar, Oto; Šašel Kos, Marjeta; Grošelj, Nada; Pobežin, Gregor s prispevkoma Aleša Bunte in Igorja Grdine. Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja. Založba ZRC, Ljubljana 2006. Katalog Katalog
• Luthar, Oto; Šašel Kos, Marjeta; Grošelj, Nada; Pobežin, Gregor s prispevkoma Aleša Bunte in Igorja Grdine. Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja. Založba ZRC, Ljubljana 2006. [Elektronski vir]. 3. izd., 1. e-izd. ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana 2020.
• Makuc, Neva. Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Založba ZRC, Ljubljana 2011. Katalog

Izpit (60 %)
Seminarska naloga (40 %)

Temeljno raziskovalno delo N. Makuc je usmerjeno v novoveško zgodovino, zgodovinopisje in kolektivne identitete. Mednarodno vpetost dokazuje več vabljenih predavanj, udeležbe na mednarodnih konferencah v tujini in objavljeni izvirni znanstveni članki v slovenskih in tujih revijah. Temeljno raziskovalno delo je dopolnjevala tudi z aplikativnim delom na področju valorizacije kulturne dediščine (preko sodelovanje pri evropskih projektih).
V letu 2012 je prejela nagrado SLORI, ki jo podeljuje Slovenski raziskovalni inštitut (Trst, Italija), za doktorsko disertacijo Furlanska historiografija in slovenska zgodovina, in nagrado nagrada Ervina Dolenca, ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije, za znanstveni prvenec Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški (Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2011).
Leta 2021 je pri ugledni Založbi Peter Lang izšla njena znanstvena monografija Border Identities In The Early Modern Period. Venetian Friuli and the Habsburg County of Gorizia Mirrored in Contemporary Historiography (Berlin: Peter Lang, 2021, ur. M. Pogačar).
Podrobna bibliografija: https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/cris/25644.