Zgodovina znanosti

Cilji in kompetence

Cilji:
Študenti osvojijo temeljne koncepte znanstvenoraziskovalnega dela, razvijejo spretnosti interdisciplinarnega povezovanja znanj z različnih humanističnih področij in spoznajo socialne mehanizme, ki so bili pomembni za razvoj moderne znanosti, na čelu s kritičnim razmišljanjem in oblikovanjem znanstvenih akademskih sredin.
Kompetence:
Študenti so sposobni aktivnega sodelovanja v interdisciplinarni skupini, zmožni so analize in sinteze znanstvenih procesov na podlagi pridobljenega znanja o zgodovinskem razvoju znanosti, sposobni so kritičnega razmišljanja in argumentirane zavrnitve predlaganih rešitev s sklicevanjem na slabe prakse iz zgodovine. Sposobni so zagovarjati pomen akademskega etosa in zavezanosti poklicni etiki izobraženca-državljana. Pridobijo spretnost pri delu z urejevalniki besedil.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik.

Vsebina

Predmet je navezan na vsebine predmeta 1. letnika »Politična zgodovina Habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju«, »Svetovne vojne 20. stoletja«, 2. letnika »Gospodarska zgodovina« in 3. letnika »Evropa v obdobju revolucij«.
Predmet nudi pregled zgodovinskega razvoja znanosti v Evropi s poudarkom na potrebnih socialnih mehanizmih za obstoj in razvoj znanosti. Razvoj moderne znanosti je v obliki zgodovinske naracije predstavljen kot intelektualna in socialna zgodovina. Vsebine bodo predstavljene v obliki kronološkega pregleda zgodovinskega razvoja moderne znanosti in problemskih študij o življenju in delu izbranih znanstvenikov.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Študenti spoznajo zgodovinski razvoj znanosti in socialne mehanizme, ki so omogočili njen razvoj. Seznanijo se z družbenimi normami znanosti in deviantnimi oblikami obnašanja znanstvenikov, z družbeno močjo znanosti, z odprtimi vprašanji in dilemami kvalitativnih in kvantitativnih ocenjevanj v znanosti, z oblikami sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom, in z oblikami mednarodnega sodelovanja.
Študenti znajo pridobljeno znanje uporabiti pri razumevanju zgodovinskih silnic, ki so pomembne za analizo in vrednotenje obstoječih dogodkov in procesov na področju znanosti in v akademskem okolju. Pomembno okrepijo sposobnost samostojnega raziskovalnega dela in kritičnega razmišljanja.

Temeljna literatura in viri

  • Hobsbawm, Eric: Čas imperija: 1875–1914. Ljubljana: Sophia, 2012 (izbrana poglavja) Katalog
  • Hobsbawm, Eric: Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000 (izbrana poglavja) Katalog
  • Jessen, Ralph in Vogel, Jakob Vogel (ur.): Wissenschaft und Nation in der europäischen Geschichte. Frankfurt - New York: Campus, 2002 (izbrana poglavja)
  • Mali, Franc: Razvoj moderne znanosti: socialni mehanizmi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002 E-gradivo
  • Oset, Željko: Vpliv modernizacije na oblikovanje slovenskega naravoslovno-tehničnega besedišča, v: Lazarevič, Žarko in Lorenčič, Aleksander (ur.): Podobe modernizacije: poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009, str. 350–373 Katalog E-gradivo
  • Snow. Charles Percy: Two Cultures. Cambridge : Cambridge University Press, 1998. E-gradivo

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga (50 %) in ustni izpit (50 %).