Latinščina II

Glavni cilj predmeta je usposobiti diplomante, da lahko s pomočjo ustreznih priročnikov in komentarja berejo, razumejo in prevajajo lažja in srednje težka latinska besedila iz različnih zgodovinskih obdobij. Razen tega z učenjem latinščine diplomanti razvijajo zavest o nujnosti jezikovne akulturacije oziroma o povezanosti jezikovnih pojavov s konkretnim družbenim, kulturnim in civilizacijskim okoljem. Tako se naučijo razumevati in sprejemati drugačne miselne vzorce ter presegati miselne stereotipe. Spoznajo in razumejo tudi soodvisnost kulturnih in civilizacijskih pojavov v prostoru in času.
Diplomanti v okviru predmeta spoznajo zakonitosti latinskega jezika na vseh ravninah (glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in stilistični) do takšne stopnje, da lahko berejo, prevajajo in vrednotijo lažja in srednje zahtevna zgodovinska izvirna latinska besedila (iz antike in poznejših obdobij) ter poznajo in razumejo zgodovinske strokovne termine. Namen predmeta ni učenje aktivnega tvorjenja latinskih besedil. Ob spoznavanju jezika diplomanti spoznavajo latinsko zgodovinopisje ter antično in srednjeveško civilizacijo in kulturo.

Predmet se navezuje na poznavanje kulturne zgodovine, pridobljeno pri drugih predmetih v okviru študija. Predmet poudarja, da je osnovni pogoj za razumevanje in prevajanje latinskih besedil dobro poznavanje jezikovnih, kulturnih in zgodovinskih značilnosti določenega obdobja.

• Periodizacija obdobij latinskega jezika.
• Latinska pisava.
• Latinska klasična (avtentična), poklasična (tradicionalna, cerkvena) in vatikanska izgovarjava.
• Oblikoslovje samostalnika, pridevnika, zaimka in glagola.
• Raba in tvorba prislovov.
• Raba predlogov in števnikov.
• Funkcije oblik latinskega samostalnika.
• Raba in funkcije osebnih in neosebnih glagolskih oblik.
• Skladnja prostega stavka.
• Skladnja zloženega stavka.
• Raba in oblikovanje odvisnikov.
• Načela prevajanja iz latinščine v slovenščino.
• Pregled stanja na področju priročnikov.
• Kronološki pregled zgodovine latinskega zgodovinopisja.
<ul

Osnovno učno gradivo je interno gradivo za pouk latinščine, ki ga pripravi predavatelj.

• F. Stockmann, Veni, vidi, didici 1. in 2. del, 2. predelana izdaja. Mohorjeva družba, Celovec, 2001–2003.
• Gortan-Gorski-Pauš, Elementa Latina. Školska knjiga, Zagreb, 1980.
• B. Čop, Aurea Roma: učbenik za latinščino. Filozofska fakulteta, Oddelek za klasično filologijo, Ljubljana, 2004. Katalog
• S. Kopriva, Latinska slovnica. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1976. Katalog
• Priročni latinsko-slovenski slovar. DZS, Ljubljana, 2003. Katalog
• F. Bradač, Latinsko-slovenski slovar. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1972. Katalog
• F. Bradač, Slovensko-latinski slovar. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1973.
• F. Wiesthaler, Latinsko-slovenski slovar. Kres, Ljubljana, 1993.
• G. Jäger, Uvod v klasično filologijo. ŠOU, Študentska založba, Ljubljana 1998.
• K. Gantar, Nekaj misli o pisavi antičnih imen in strokovnih izrazov (Arheološki vestnik 25, 1976, 539-549 in 30, 1979, 548-558). E-gradivo E-gradivo
• B. Aubelj, Antična imena po slovensko. Modrijan, Ljubljana,1997. Katalog

Kolokvij v vsakem semestru (v zadnjem semestru iz obvezne lekture) in izpit po vsakem letniku (pisni in ustni del).