Politična zgodovina habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju

Osrednji namen predmeta je predstaviti študentom in študentkam politično zgodovino habsburškega imperija v obdobju med dunajskim kongresom, leta 1815 in začetkom prve svetovne vojne, leta 1914. Prostorsko bo predmet zajel tri sklope:
- Notranjepolitične dogajanje
- Zunanjepolitično dogajanje
- Slovenski prostor, z večjim poudarkom na deželi Goriški in Gradiški

Poudarek je na umeščenosti avstrijskega cesarstva oz. Avstro-Ogrske v mednarodne politične in diplomatske tokove, mednarodnostna razmerja med različnimi etničnimi skupnostmi znotraj države ter na osrednje značilnosti političnega sistema, ki je bil zelo specifičen. Del predavanj bo namenjen tudi slovenskemu in bolj specifično goriškemu, obmejnemu prostoru, ki je sodil pod habsburško oblast več kot pet stoletij.
Cilj predavanj je, da bodo študenti in študentke spoznali glavne značilnosti, ki so definirale srednjeevropski prostor v 19. in začetku 20. stoletja – nacionalizem, odnose med etničnimi skupinami, začetke demokratizacije, vzpostavljanje različnih ideoloških blokov, mednarodno diplomacijo.
Namen seminarja je spoznati glavno literaturo, ki pokriva tematike predmeta ter se seznaniti z viri, ki izhajajo iz obravnavanega obdobja (časopisje, spominska literatura, arhivski dokumenti). Ti bodo uporabljeni pri praktičnem delu oz. izdelavi seminarskih nalog.
Pridobili bodo kompetence, ki jim bodo pomagale med drugimi bolje razumeti etnične odnose, nacionalizem, politične spremembe, procese demokratizacije in meddržavne odnose, kar predstavlja temelje današnje, sodobne družbe.

Predmet se povezuje s predmeti Kulturna zgodovina slovenskega prostora, Svetovne vojne 20. stoletja, Kultura regij in obmejnih prostorov, Pravna zgodovina in Evropa v obdobju revolucij.

Predmet obsega tri tematske sklope:

V prvem bo prikazano notranjepolitično dogajanje v habsburški državi v obdobju med letoma 1815 in 1914. Poudarek bo na predstavitvi vloge cesarja v državi, političnih sistemih, razvoju ideoloških blokov, parlamentarizma, postopni demokratizaciji družbe, vlogi posameznih narodnih skupin v političnem procesu in vplivu nacionalizma na družbenopolitično dogajanje.

Drugi sklop bo namenjen zunanjepolitičnemu delovanju in vlogi habsburške države. Poudarek bo na njeni politični vlogi v treh kontekstih – v okviru koncerta evropskih velesil, Srednje Evrope in Jugovzhodne Evrope. Fokus bo na odnosih s sosednjimi državami, predvsem Prusijo oz. kasneje Nemčijo, Italijo, Rusijo in državami na Balkanu.

Tretji sklop se bo nekoliko podrobneje posvetil slovenskemu in bolj specifično goriškemu prostoru v kontekstu dinamik, procesov in sprememb, ki so definirale državo v obravnavanem obdobju. Na tej manjšem geografskem področju bodo predstavljeni politični in narodnostni odnosi med slovensko, italijansko in nemško etnično skupnostjo.

Notranjepolitično dogajanje v habsburški monarhiji:
- Vloga cesarja v notranji in zunanji politiki
- Metternichov absolutizem - politični sistem v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov
- Pomlad narodov 1848
- Bachov neoabsolutizem
- Dualistična ureditev z Ogrsko leta 1867
- Ustavno življenje in parlamentarizem v Cislajtaniji
- Vzpostavljanje ideoloških blokov
- Narodnostni spori
Zunanjepolitično dogajanje v habsburški monarhiji
- Vloga habsburške monarhije v koncertu velesil po letu 1815
- Habsburška vloga v nemškem in italijanskem prostoru
- Vojna z Italijo 1859 in 1866 ter s Prusijo 1866
- Dvozveza in Trozveza
- Vloga države na Balkanu od 70. let 19. stoletja dalje, aneksija Bosne in Hercegovine leta 1908 ter delovanje Avstro-Ogrske v času balkanskih vojn 1912/13
- Sistem zavezništev in mednarodni odnosi na predvečer prve svetovne vojne
Politične razmere na Slovenskem ter v deželi Goriški in Gradiški
- Politične in narodnostne razmere na Slovenskem
- Slovensko povezovanje z drugimi (južno)slovanskimi narodnostnimi skupnostmi
- Kulturni boj na Slovenskem

Študenti in študentke bodo sposobni razumeti, umestiti in interpretirati zgodovinski dogajanje območja Srednje Evrope v obdobju 19. in začetka 20. stoletja. Spoznali se bodo z širokim naborom literature in različnih virov, ki jih bodo sposobni analizirati in kritično ovrednotiti.

Temeljna:

• Bridge, F. R.: From Sadowa to Sarajevo: The Foreign Policy of Austria-Hungary, 1866–1914. London; Boston: Routledge & Kegan Paul, 1972. E-gradivo
• Bridge, F. R.: The Habsburg Monarchy among the Great Powers 1815–1918. Oxford: Berg, 1990. E-gradivo
• Cvirn, J.: Dunajski državni zbor in Slovenci: (1848–1918). Celje: Zgodovinsko društvo; Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. E-gradivo
• Grdina, I.: Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik 1860–1918. Ljubljana: Študentska založba, 2003.
• Judson, P. M.: Habsburški imperij: nova zgodovina. Ljubljana: Sophia, 2018.
• Taylor, A. J. P.: Habsburška monarhija: 1809–1918. Ljubljana: DZS, 1956. Katalog
• Urbanitsch, P.; Wandruszka, A. (ur): Die Habsburgermonarchie: 1848–1918. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1973-
• Marušič, B.: Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848–1899. Nova Gorica: Goriški muzej, 2005. Katalog
• Melik, V.: Volitve na Slovenskem 1861–1918. Ljubljana: Slovenska matica, 1965. E-gradivo
• Wingfield, N. M. (ur.): Creating the Other: Ethnic Conflict and Nationalism in Habsburg Central Europe. New York; Oxford: Berghahn Books, 2004.
• Zwitter, F.: Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Ljubljana: Slovenska matica, 1962. Katalog

Dodatna:

• Antoličič, G. (ur.): Franc Jožef. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017.
• Bled, J.: Franc Jožef. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. Katalog
• Cvirn, J.: Trdnjavski trikotnik: politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914). Maribor: Obzorja, 1997.
• Fabi, L.: Storia di Gorizia. Padova: Poligrafo, 1991.
• Fisher, J. (ur.): Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992, 1. del. Ljubljana: Mladinska knjiga; Inštitut za novejšo zgodovino, 2005. Katalog
• Judson, P. M.: Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria. Cambridge (Mass.); London (England): Harvard University Press, 2006.
• Judson, P. M.; Rozenblit, M. L. (ur.): Constructing Nationalities in East Central Europe. New York: Berghahn Books, 2004.
• Marušič, B.: Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja. Trst: ZTT, 2012.
• Melik, V.: Slovenci 1848–1918: razprave in članki. Maribor: Litera, 2002.
• Pillon, L. (ur.): Ottocento Goriziano (1815–1915): Una città che si transforma. Gorizia: Editrice Goriziana, 1991
• Rahten, A.: Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v habsburški monarhiji 1897–1914. Celje: Cenesa, Založba Panevropa, 2001. Katalog
• Šterbenc Svetina, B.; Kolenc, P.; Godeša, M. (ur.): Zgodovinski pogledi na zadnje državno ljudsko štetje v avstrijskem Primorju 1910: jezik, narodnost, meja. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. Katalog E-gradivo
• Vodopivec, P.: Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006. Katalog

Seminarska naloga in ustni izpit.

Dr. Jasna Fakin Bajec je etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Leta 2010 je doktorirala s temo procesi ustvarjanja kulturne dediščine med tradicijo in izzivi sodobne družbe na Krasu (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2021 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. Od oktobra 2022 je polovično zaposlena na UNG, Fakulteti za humanistiko, kjer je direktorica programa Kulturna zgodovina (dodiplomski program) ter Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov (magistrska smer v okviru Humanističnega študija).

Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Hkrati se posveča kulturni zgodovini Krasa, Vipavske doline in Goriške v obdobjih 2/2 19. in 20 stoletja. Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij ter zgodovine je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi Procesi ustvarjanja kulturne dediščine (2011).

Dr. Robert Devetak je doktorski študij zaključil leta 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 2014 in 2018 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oktobra 2021 pa je nastopil službo asistenta z doktoratom na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer se primarno posveča raziskovanju slovenske manjšine v Italiji v obdobju od 19. stoletja do sodobnosti. Od leta 2019 dalje vzporedno sodeluje še na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Rezultate raziskav je objavil v več izvirnih znanstvenih in strokovnih člankih ter monografijah in predstavil v številnih radijskih intervjujih, na simpozijih, okroglih mizah ter na razstavah.

Objave:
- DEVETAK, Robert. Boj za slovenske šole in delovanje ženskih podružnic Družbe svetega Cirila in Metoda na Goriškem in Gradiškem v obdobju pred prvo svetovno vojno. Zgodovinski časopis : glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 74, št. 3/4, str. 360-387
- DEVETAK, Robert. Vzpostavljanje slovenske narodne identitete na primeru trga Kanal v 60. in 70. letih 19. stoletja. V: KOČEVAR, Vanja (ur.), Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Str. 491-515
- DEVETAK, Robert. Slovenska dobrodelna akcija za bosansko-hercegovske begunce na Goriškem in Gradiškem leta 1875. V: AJLEC, Kornelija (ur.), BALKOVEC, Bojan (ur.), REPE, Božo (ur.). Nečakov zbornik : procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. Str. 691-714
- DEVETAK, Robert. Društveno življenje na Kanalskem v času Avstro-Ogrske. Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016.
- DEVETAK, Robert. Kobencli v slovenskem časopisju druge polovice 19. stoletja. V: VIDIC, Federico, STASI, Alessio. I Cobenzl : una famiglia europea tra politica, arte e diplomazia (1508-1823). Roma: Lithos; Gorizia: Archivio di Stato di Gorizia, 2022. Zv. 2, str. 1171-1185.