Kultura fevdalne družbe

Glavni cilj predmeta je seznanitev študentov s temeljnimi zgodovinskimi procesi in dogajanji v evropskem in slovenskem prostoru zgodnjega od srednjega veka do konca 18. stoletja. S širokim pojmom kulture fevdalizma je mogoče vsaj v segmentih zajeti materialno in duhovno kulturo različnih plasti prebivalstva (od t. i. »elitne« do ljudske kulture), umeščeno v širši kontekst politične zgodovine ter idejnih in kulturnih tokov.

Predmet se v študijskem poteku po vertikali povezuje z znanji, pridobljenimi pri predmetih Kulturna zgodovina slovenskega prostora in Politična zgodovina habsburške monarhije, po horizontali pa na znanje, pridobljeno pri predmetih Gospodarska zgodovina, Pravna zgodovina, Agrarna zgodovina ter Kultura regij in obmejnih prostorov.

Pozornost bo usmerjena na raznolikost in komplementarnost evropskih regij (Zahodna, Srednja, Vzhodna, Jugovzhodna Evropa, Mediteran) s ciljem preseči pretežno zahodnoevropski koncept evropskega fevdalizma in opozoriti na povezanost Evrope z drugimi kulturno-civilizacijskimi krogi. Dobršen del predavanj in seminarskega dela študentov bo v tem kontekstu namenjen obravnavanju slovenskega prostora in njegove soseščine.
Posebna pozornost se namenja tematizaciji procesov, ki se raztezajo skozi več stoletij in presegajo meje posameznih držav (zlasti zgodnji kapitalizem).
Posebna pozornost se namenja vprašanju kontinuitete z antiko (na primeru Bizantinskega cesarstva in povsem drugačnega stanja v Zahodni Evropi), razmerju med posvetno in cerkveno oziroma papeško oblastjo, ki je specifično na evropskem Zahodu ter večsrediščnosti evropske civilizacijske stvarnosti, ter razmerju do drugih civilizacijskih krogov, zlasti do islamskega, ki je prav tako dedič rimske civilizacije in antične tradicije. Pri tem se izogiba enostranskemu poudarjanju konfrontacij (križarske vojne); predmet ob njih predstavlja tudi svet sodelovanja (zlasti gospodarskega).
Poseben poudarek je dan predstavitvi delovanja fevdalnega reda in njegovih treh stanov v različnih zgodovinskih obdobjih srednjega in zgodnjega novega veka.

Slušatelji osvojijo in razumejo temeljne pojme in predstave sveta, ki prisega na tridelni stanovski red. Pri tem se seznanijo z različnimi oblikami javnega življenja, ki so jih ljudje dolgo časa imeli za samoumevne. S tem se izpolnjuje poslanstvo zgodovine kot vede, ki ljudi seznanja z različnimi oblikami in strukturami življenja ter različnimi pojmovanji normalnosti in običajnosti.

• M. Keen, Srednjeveška Evropa. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. Katalog
• Zgodovina Slovencev. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. Katalog
• Svetovna zgodovina. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976. Katalog
• P. Anderson, Rodovniki absolutistične države. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1992. Katalog
• F. Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. – XVIII. Stoletje. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1988.
• J. Le Goff, Za drugačen srednji vek. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1985.
• E. R. Wolf, Evropa in ljudstva brez zgodovine I–II. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998.
• P. Štih, V. Simoniti. Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Mohorjeva družba, Ljubljana, 1995 Katalog
• I. Grdina, Proti nezgodovini, Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, Ljubljana 2014. Katalog

Seminarska naloga (30%). Ustni izpit (70%). Seminarska naloga je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Dr. Stane Granda je redni profesor in znanstveni svetnik.

Granda Stane: Župnijska oznanilna knjiga kot zgodovinski vir. V: Arhivi, 1999, št. 1-2, str. 97-102
Granda Stane: Družbene in socialne razmere v 19. stoletju. Dolinar France M. (ur.): Župnija Preserje skozi čas. Preserje 2011, str. 363-385
Granda Stane: "Udriga, udriga, dons more use hin bit". V: Preinfalk Miha (ur.): Krim odmev bo dal. Ig 2002, str. 31-52
Granda Stane: Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. Ljubljana 1999
Grdina Igor, Höfler Janez, Granda Stane, Müller Jakob, Snoj Marko, Torkar Silvo: Slovenci v zgodnjem srednjem veku. Ljubljana 2012
Granda Stane: Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana 1994
Granda Stane: Novomeški kapitelj v obdobju med obnovitvijo in začetkom II. svetovne vojne. 105-139. Granda Stanko (ur.): 500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. Novo Mesto 1997
Granda Stane: Usoda nekdanje freisinške posesti na Dolenjskem. V: Bizjak Matjaž (ur.): Blaznikov zbornik : In memoriam Pavle Blaznik. Ljubljana-Škofja Loka 2005, str. 193-202 in 217-228
Granda Stane: Kmečki upori proti Francozom v luči Grafenauerjeve tipologije kmečkih uporov na Slovenskem. V: Šterbenc Svetina Barbara (ur. et al.): Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc. Ljubljana 2012, str. 153-165
Granda Stane: Transformacija zemljiškega gospostva v kapitalistično veleposest. V: Mihelič Darja (ur.): Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljana 2014, str. 255-273