Evropa v obdobju revolucij

Slušatelj se seznani z genezo sodobnih odnosov in razmer v Evropi. Pri tem je posebna pozornost posvečena vplivu velikih kulturnozgodovinskih epoh na oblikovanje miselnosti na stari celini. Prav tako je podrobno predstavljen nastanek ideje o ravnotežju, ki od 16. oz. 17. stoletja dalje preprečuje kontinentalno prevlado ene same (vele)sile v Evropi. Slovenski prostor se obravnava z vidika politične pomembnosti v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Vpis v letnik.

Povezuje se s predmeti kulturna zgodovina slovenskega prostora, politična zgodovina habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju, gospodarska zgodovina, , svetovne vojne 20. stoletja, pravna zgodovina, zgodovina historiografije.

Cilj predmeta je, da se slušatelji seznanijo z osnovno strukturo miselnosti in odnosov, ki konstituirajo moderni evropski politični in kulturno-civilizacijski prostor. Za njegovo oblikovanje so bistveni elementi reformacija, razsvetljenska miselnost, francoska revolucija, liberalizem, konservativizem, ideja nacionalne države in naroda, dve svetovni vojni, ruska revolucija, komunistična doktrina, fašizem, nacizem in blokovska ureditev sveta. Zahodna Evropa se v času od 16. do 18. stoletja stabilizira kot enoten kulturno-civilizacijski prostor, v 19. stoletju pa se njenim intelektualnim in političnim tokovom postopoma pridružuje še vzhodni del stare celine. Planetarna ekspanzija evropske civilizacije začne v 19. stoletju spreminjati tudi njo samo, te tendence pa se v 20. stoletju še okrepijo. Proces dekolonizacije zmanjša politični pomen posameznih evropskih sil, v mnogo manjši meri pa tudi njihov kulturno-civilizacijski vpliv.

Predmet je zasnovan kot kritični prikaz obdobja, ko so se evropske politične paradigme uveljavile kot vedenjski standard v svetovnem merilu, pa tudi kot analiza upada pomena stare celine v svetu (1. in 2. svetovna vojna močno okrepita tendence v tej smeri).

Posebna pozornost je namenjena vplivu »paralelograma političnih sil« na slovenski prostor; njegova razdelitev po 1. in 2. svetovni vojni je rezultat delovanja politike kontinentalnih razsežnosti. Poudarjen vpliv »evropskega faktorja« na slovenski prostor pa se začenja že mnogo prej, s francosko revolucijo in Napoleonovimi Ilirskimi provincami.

Predmet je v osnovi zasnovan kronološko, ne zanemarja pa niti strukturnega pristopa k analizi (problem cikličnih teorij zgodovine in koncepcij napredovanja oziroma razvoja). Predstavlja obdobja, ki so jim odločilni pečat vtisnile politične in vojaške akcije posameznih velikih sil (Španija, Velika Britanija, Francija, habsburška monarhija, Švedska, Rusija, Nemčija) oziroma koalicij ter opozarja na tipološke politično-kulturne razlike med zahodnoevropskim, srednjeevropskim in vzhodnoevropskim prostorom. Tematizira tudi vprašanje evropske dediščine pri velikih silah, ki imajo središče zunaj Evrope (predvsem ZDA).

Znanje in razumevanje:
Slušatelji se pri predmetu usposobijo za samostojno preučevanje evropske politične zgodovine ter njene povezanosti z gospodarsko in kulturno zgodovino in z zgodovino mentalitet. Seznanijo se tudi z glavnimi potezami posameznih obdobij in z njihovimi najpomembnejšimi silnicami – tako s tistimi, ki pospešujejo spremembe, kot z onimi, ki jih zavirajo. Cilj je usposobitev slušateljev za samostojno analiziranje problematike moderne Evrope v zgodovinski perspektivi.

• Na predavanjih se ob vsakem pomembnejšem vprašanju navede relevantna literatura za posamezni problem. Pri seminarskem delu je poudarek na konfrontaciji različnih strategij interpretacije posameznih ključnih dogodkov in dogajanj.
• Eric Hobsbawm: ČAS REVOLUCIJE, Založba Sophia; 2010. Katalog
• E. Hobsbawn: ČAS KAPITALA; Založba Sophia; 2011. Katalog
• E. Hobsbawn: ČAS IMPERIJA, Založba Sophia; 2012. Katalog
• E. Hobsbawn: ČAS SKRANJOSTI, Založba Sophia; 2017. Katalog
• H. Arendt: O REVOLUCIJI, Založba Krtina, 2018. Katalog
• F. Furet: MISLITI FRANCOSKO REVOLUCIJO, Studia Humanitatis, 1989 Katalog
• K. Marx: DRŽAVLJANSKA VOJNA V FRANCIJI, Studia Humanitatis, 2020 Katalog
• Izbrani članki glede na teme aktualnega dogajanja.

Seminarska naloga. 30 %
Ustni izpit. 70 %
Seminarska naloga je pogoj za pristop k ustnemu izpitu.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Študijsko se je izobraževala v Bologni in Rimu. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS), kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v moderen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja na nacionalni ter mednarodni ravni. V času njenega vodenja so ponudbo muzeja obogatili tudi številni evropski projekti, ki so ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja evropskih muzejev in sorodnih znanstvenih ustanov. Leta 2016 je prejela stanovsko nagrado ICOM Slovenija za mednarodni projekt Eurovision: Museums exhibiting Europe. Leta 2018 je vodila mednarodni projekt »Izza zidov/ Observing walls«, kjer je MNZS skupaj s partnerji Zgodovinski muzej BIH, Fundacija Berlinskih zid, Quarantasetteseroquattro, Beletrina in RTV SLO preučeval materialne in simbolne razdelitve mest Gorica/ Nova Gorica, Berlin in Sarajevo.

Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je dr. Širok istočasno delovala tudi v znanstveno-raziskovalni skupini na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL). Od leta 2021 predava na Univerzi v Novi Gorici, smer Kulturna zgodovina.
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij kolektivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah. Njena besedila se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanja nacionalnih naracij, nastanka in razumevanja nacionalnih mej, muzealizaciji preteklosti.
Njene najpomembnejše objave so Kalejdoskop goriške preteklosti: zgodbe o spominu in pozabi (ZRC SAZU, 2012), poglavje v knjigi Parlament. Tri zgodbe (MNZS; 2012) in Izza zidov (Beletrina, 2019), več člankov v mednarodnih znanstvenih publikacijah in monografijah (Remembering and forgetting in museum narratives; Imaging the boders of a nation: narratives of rembrance in the Northren Adriatic area; Reinterpeting and transforming red museums in Yugoslavia);

2020 – Docentka za področje novejše in sodobne zgodovine, Filozofska fakulteta, UL

ŠIROK, Kaja. Imagining the Borders of the Nation. Remembrance narratives in Northeres Adriatic areas, 2021, Brill Publications, 2021

ŠIROK, Kaja. Remembering and Forgetting in Museum Narratives; “Mediatisation of Memory” (ur. Luhar in Pušnik); 2020, Brill Publications

ŠIROK, Kaja. The refugee experience on the Isonzo Front during the First World Wa. V: Being a Refugee: A European Narrative (ur. Heidemarie Uhl, Anisa Hasanhodžić, Rifet Rustemović); OAW IKT;

ŠIROK, Kaja. Reinterpreting and transforming red museums in Yugoslavia. Museum international, ISSN 1350-0775, 2018, vol. 70, no. 279/280, str. 26-37, ilustr. [COBISS.SI-ID 718188]

ŠIROK, Kaja. Identitete, zgodovina in dediščina prostora - prakse spominjanja in komemoracije na Goriškem v XX. stoletju. Acta Histriae, ISSN 1318-0185. [Tiskana izd.], 2012, letn. 20, št. 4, str. 631-646 [COBISS.SI-ID 2331603],

ŠIROK, Kaja. Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi, (Zbirka Kulturni spomin, knj. 2). Ljubljana: Založba ZRC, 2012. 203 str., [16] str. pril., ilustr. ISBN 978-961-254-403-4. [COBISS.SI-ID 264309760]