Praktično izobraževanje

Cilj predmeta je naučiti študente, kako na individualni ravni samostojno pristopiti k usvajanju novih znanj na način, ki ni tipičen za študijski proces. Tako se študent spozna z načinom, ki ga bo moral uporabiti na kasnejšem delovnem mestu ali pri nadaljnjem študiju na višjih stopnjah.
Študent znanje pridobiva prek samostojnega dela pod nadzorom določenega mentorja na fakulteti ali mentorja v podjetju/organizaciji, in sicer v obliki praktičnega usposabljanja. V praksi preizkusi strokovna in metodološka znanja, pridobljena med študijem, in se nauči reševanja konkretnih problemov v okviru svoje stroke.
Tako usvojeno znanje in pridobljene kompetence bodo prispevale k visoki zaposljivosti bodočih diplomantov Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Organizacijam, ki sodelujejo pri praktičnem usposabljanju študentov, pa takšna oblika sodelovanja s študenti ponuja tudi možnost, da si poiščejo in izoblikujejo svoje bodoče kadre.
Pridobljene kompetence so:
 razvijanje analitičnega mišljenja, ki študentu omogoča uspešno proučevanje in reševanje konkretnih problemov v praksi,
 sposobnost reševanja strokovnih problemov s samostojnim iskanjem virov znanja (tudi tujejezičnih) in uporabo raziskovalnih metod na področju okoljskih tematik,
 sposobnost kritičnega vrednotenja pridobljenih rezultatov,
 sposobnost timskega dela,
 sposobnost delovanja pod mentorstvom,
 razvijanje sposobnosti komuniciranja v strokovnem jeziku.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Študenti v izbrani organizaciji (javni, nevladni ali zasebni) na širšem področju kulturnih, storitvenih dejavnosti, uprave oziroma raziskovalne in razvojne dejavnosti s področja študijskega programa opravijo obvezno okvirno dvo-tedensko praktično usposabljanje. Področje delovanja izbrane organizacije in vrsta dela, ki ga študent izkusi, se kolikor moč navezujeta na njegovo študijsko usmeritev (smer, področje, izbori ipd.). Potek usposabljanja v organizaciji traja okvirno dva tedna, pri čemer je v organizaciji pod ustreznim mentorstvom realiziranih skupno 48 ur, razporejenih po 4, 6 ali redkeje tudi 8 delovnih ur dnevno. Študenti se v šoli seznanijo s profili organizacij, se pripravijo na praktično delovno izkušnjo, na koncu pa o izkušnjah kot takih tudi poročajo in razmišljajo z vrstniki.

Izbira teme praktičnega usposabljanja:
Fakulteta objavi seznam izbranih sodobnih tem ter pripadajoči seznam organizacij, kjer bodo študenti v okviru praktičnega usposabljanja teme preučevali. S pomočjo koordinatorja za praktično usposabljanje, ki na fakulteti skrbi za vzpostavljanje navezav z organizacijami ter vodenja seznama tem, si vsak študent iz nabora razpisanih tem izbere temo praktičnega usposabljanja (izjemoma si študent po dogovoru s fakulteto temo in kraj opravljanja praktičnega usposabljanja izbere sam), v okviru katere so opredeljene konkretne naloge in cilji, ki naj bi jih študent v okviru praktičnega usposabljanja v podjetju/organizaciji izpolnil oziroma dosegel. Tema se navezuje na študijski program ter je usklajena z interesi podjetja ali organizacije in naj bi zato zanj(o) predstavljala praktično vrednost.

Predmet je zasnovan tako, da zahteva individualno delo študenta pod nadzorom mentorja na fakulteti ali mentorja v okviru organizacije. Predmet poleg praktičnega dela zahteva tudi iskanje in študij različnih literaturnih virov, vezanih na preučevano problematiko.

Glede na to, da so teme sodobne ter vezane na konkreten primer problematike v trenutni praksi v izbrani organizaciji, pregled literature ne zajema zgolj povzetka posameznega učbenika ali znanstvene publikacije, temveč med drugim temelji na podatkih, pridobljenih iz znanstvenih člankov, člankov v poljudno-znanstvenih revijah, iz internetnih objav, ipd.; se pravi na zbiranju in povezovanju informacij iz različnih virov.

Znanje in razumevanje:
Študenti po opravljenem strokovnem usposabljanju znajo:
 znanje o izbrani temi, pridobljeno med študijem, uporabiti na konkretnem primeru v praksi,
 analizirati praktični problem s stališča svoje stroke in s pomočjo praktičnih aktivnosti ter teorije predlagati ustrezne rešitve,
 najti ustrezne vire literature v slovenskem in angleškem jeziku (lahko tudi drugih jezikih, vezanih na organizacijo ali okolje dela) in opraviti selektivni izbor relevantnih informacij ter jih med seboj povezovati z namenom, da prispevajo k rešitvi praktičnega problema,
 samostojno delovati v izbranem delovnem okolju v okviru celotnega trajanja praktičnega usposabljanja ter si s tem pridobiti ustrezne delovne navade v okviru svojega strokovnega področja,
 predstaviti rezultate oziroma izsledke svojim sodelavcem, mentorju ter ostalim.

Ocenjevanje je opisno, z oceno »opravljeno« ali »ni opravljeno«.

Poleg formalnega nosilca ali nosilke kot koordinatorja ali koordinatorice praktičnega izobraževanja na šoli so pri izvedbi predmeta vključeni še mentorji v partnerskih organizacijah, s katerimi ima fakulteta sklenjen ustrezen dogovor, in ki so tudi ustrezno informirani ter usposobljeni za mentorske naloge.

Prof. dr. Franc Marušič je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij na Univerzi v Novi Gorici. Njegovo osrednje raziskovalno področje je skladnja, pri čemer je večino svojega raziskovalnega dela opravil na slovenski skladnji.
MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. O določnem ta v pogovorni slovenščini (z navezavo na določno obliko pridevnika). Slavistična revija. [Tiskana izd.], jan.-jun. 2007, letn. 55, št. 1/2, str. 223-247. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf. [COBISS.SI-ID 700923]
MARUŠIČ, Franc. Some thoughts on phase extension to a single interface. Theor. linguist., 2007, vol. 33, no. 1, str. 83-91. [COBISS.SI-ID 637947]
MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. On the intensional feel-like construction in Slovenian : a case of a phonologically null verb. Nat. lang. linguist. theory, vol. 24, no. 4, str. 1093-1159. [COBISS.SI-ID 589563]
LARSON, Richard K., MARUŠIČ, Franc. On indefinite pronoun structures with APs : reply to Kishimoto. Linguist. inq., 2004, vol. 35, no. 2, str. 268-287. [COBISS.SI-ID 472315]
Boban Arsenijević, Franc Marušič, and Jana Willer Gold. Experimenting with Highest Conjunct Agreement under Left Branch Extraction. V Teodora Radeva-Bork and Peter Kosta (eds.) Current Developments in Slavic Linguistics. Twenty Years After. Berlin: Peter Lang. (2020)
Franc Marušič in Andrew Nevins. Distributed agreement in participial sandwiched configurations. V Peter W. Smith, Johannes Mursell & Katharina Hartmann (eds.), Agree to Agree: Agreement in the Minimalist Programme, 179-198. Berlin: Language Science Press. (2020). DOI:10.5281/zenodo.3541753
Franc Marušič, Petra Mišmaš in Rok Žaucer. Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov. Zbornik ob 80-letnici Ade Vidovič-Muhe, (2020).

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi zagovarjala doktorsko disertacijo na temo koncepta brezpredmetnosti ter nereprezentativnega pesništva in vizualne umetnosti v simbolizmu in avantgardi. Od leta 2019 do 2021 je vodila raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): večsmerna in transnacionalna genealogija, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Zaposlena je kot izredna profesorica na Raziskovalnem centru in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

1. PRANJIĆ, Kristina. Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. In: BRU, Sascha (ed.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, pp. 297–312.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada: from Prague to Zagreb (1920–1922). Svět literatury, 2021, vol. 31, no. 64, pp. 89–103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost. 43.3 (2020). 139–157.
4. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije: primer ruskega konstruktivizma = Overcoming Gravity at the Intersection of Art and Technology: The Example of Russian Constructivism. Časopis za kritiko znanosti Journal for the Critique of Science, Imagination & New Anthropology. 277.47 (2019). 102–116.
5. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and Economy in Poetry. Slavica Tergestina 22 (2019). 50–68.