Praktično izobraževanje

Cilj predmeta je naučiti študente, kako na individualni ravni samostojno pristopiti k usvajanju novih znanj na način, ki ni tipičen za študijski proces. Tako se študent spozna z načinom, ki ga bo moral uporabiti na kasnejšem delovnem mestu ali pri nadaljnjem študiju na višjih stopnjah.
Študent znanje pridobiva prek samostojnega dela pod nadzorom določenega mentorja na fakulteti ali mentorja v podjetju/organizaciji, in sicer v obliki praktičnega usposabljanja. V praksi preizkusi strokovna in metodološka znanja, pridobljena med študijem, in se nauči reševanja konkretnih problemov v okviru svoje stroke.
Tako usvojeno znanje in pridobljene kompetence bodo prispevale k visoki zaposljivosti bodočih diplomantov Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Organizacijam, ki sodelujejo pri praktičnem usposabljanju študentov, pa takšna oblika sodelovanja s študenti ponuja tudi možnost, da si poiščejo in izoblikujejo svoje bodoče kadre.
Pridobljene kompetence so:
- razvijanje analitičnega mišljenja, ki študentu omogoča uspešno proučevanje in reševanje konkretnih problemov v praksi,
- sposobnost reševanja strokovnih problemov s samostojnim iskanjem virov znanja (tudi tujejezičnih) in uporabo raziskovalnih metod na področju okoljskih tematik,
- sposobnost kritičnega vrednotenja pridobljenih rezultatov,
- sposobnost timskega dela,
- sposobnost delovanja pod mentorstvom,
- razvijanje sposobnosti komuniciranja v strokovnem jeziku.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Študenti v izbrani organizaciji (javni, nevladni ali zasebni) na širšem področju kulturnih, storitvenih dejavnosti, uprave oziroma raziskovalne in razvojne dejavnosti s področja študijskega programa opravijo obvezno okvirno dvo-tedensko praktično usposabljanje. Področje delovanja izbrane organizacije in vrsta dela, ki ga študent izkusi, se kolikor moč navezujeta na njegovo študijsko usmeritev (smer, področje, izbori ipd.). Potek usposabljanja v organizaciji traja okvirno dva tedna, pri čemer je v organizaciji pod ustreznim mentorstvom realiziranih skupno 48 ur, razporejenih po 4, 6 ali redkeje tudi 8 delovnih ur dnevno. Študenti se v šoli seznanijo s profili organizacij, se pripravijo na praktično delovno izkušnjo, na koncu pa o izkušnjah kot takih tudi poročajo in razmišljajo z vrstniki.

Izbira teme praktičnega usposabljanja:
Fakulteta objavi seznam izbranih sodobnih tem ter pripadajoči seznam organizacij, kjer bodo študenti v okviru praktičnega usposabljanja teme preučevali. S pomočjo koordinatorja za praktično usposabljanje, ki na fakulteti skrbi za vzpostavljanje navezav z organizacijami ter vodenja seznama tem, si vsak študent iz nabora razpisanih tem izbere temo praktičnega usposabljanja (izjemoma si študent po dogovoru s fakulteto temo in kraj opravljanja praktičnega usposabljanja izbere sam), v okviru katere so opredeljene konkretne naloge in cilji, ki naj bi jih študent v okviru praktičnega usposabljanja v podjetju/organizaciji izpolnil oziroma dosegel. Tema se navezuje na študijski program ter je usklajena z interesi podjetja ali organizacije in naj bi zato zanj(o) predstavljala praktično vrednost.

Predmet je zasnovan tako, da zahteva individualno delo študenta pod nadzorom mentorja na fakulteti ali mentorja v okviru organizacije. Predmet poleg praktičnega dela zahteva tudi iskanje in študij različnih literaturnih virov, vezanih na preučevano problematiko.

Znanje in razumevanje:
Študenti po opravljenem strokovnem usposabljanju znajo:
- znanje o izbrani temi, pridobljeno med študijem, uporabiti na konkretnem primeru v praksi,
- analizirati praktični problem s stališča svoje stroke in s pomočjo praktičnih aktivnosti ter teorije predlagati ustrezne rešitve,
- najti ustrezne vire literature v slovenskem in angleškem jeziku (lahko tudi drugih jezikih, vezanih na organizacijo ali okolje dela) in opraviti selektivni izbor relevantnih informacij ter jih med seboj povezovati z namenom, da prispevajo k rešitvi praktičnega problema,
- samostojno delovati v izbranem delovnem okolju v okviru celotnega trajanja praktičnega usposabljanja ter si s tem pridobiti ustrezne delovne navade v okviru svojega strokovnega področja,
- predstaviti rezultate oziroma izsledke svojim sodelavcem, mentorju ter ostalim.

Glede na to, da so teme sodobne ter vezane na konkreten primer problematike v trenutni praksi v izbrani organizaciji, pregled literature ne zajema zgolj povzetka posameznega učbenika ali znanstvene publikacije, temveč med drugim temelji na podatkih, pridobljenih iz znanstvenih člankov, člankov v poljudno-znanstvenih revijah, iz internetnih objav, ipd.; se pravi na zbiranju in povezovanju informacij iz različnih virov.

Ocenjevanje je opisno, z oceno »opravljeno« ali »ni opravljeno«.

Poleg formalnega nosilca ali nosilke kot koordinatorja ali koordinatorice praktičnega izobraževanja na šoli so pri izvedbi predmeta vključeni še mentorji v partnerskih organizacijah, s katerimi ima fakulteta sklenjen ustrezen dogovor, in ki so tudi ustrezno informirani ter usposobljeni za mentorske naloge.

Prof. dr. Franc Marušič je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij na Univerzi v Novi Gorici. Njegovo osrednje raziskovalno področje je skladnja, pri čemer je večino svojega raziskovalnega dela opravil na slovenski skladnji.

Izbor člankov:

• MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. O določnem ta v pogovorni slovenščini (z navezavo na določno obliko pridevnika). Slavistična revija. [Tiskana izd.], jan.-jun. 2007, letn. 55, št. 1/2, str. 223-247. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf. [COBISS.SI-ID 700923]
• MARUŠIČ, Franc. Some thoughts on phase extension to a single interface. Theor. linguist., 2007, vol. 33, no. 1, str. 83-91. [COBISS.SI-ID 637947]
• MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. On the intensional feel-like construction in Slovenian : a case of a phonologically null verb. Nat. lang. linguist. theory, vol. 24, no. 4, str. 1093-1159. [COBISS.SI-ID 589563]
• LARSON, Richard K., MARUŠIČ, Franc. On indefinite pronoun structures with APs : reply to Kishimoto. Linguist. inq., 2004, vol. 35, no. 2, str. 268-287. [COBISS.SI-ID 472315]
• Boban Arsenijević, Franc Marušič, and Jana Willer Gold. Experimenting with Highest Conjunct Agreement under Left Branch Extraction. V Teodora Radeva-Bork and Peter Kosta (eds.) Current Developments in Slavic Linguistics. Twenty Years After. Berlin: Peter Lang. (2020)
• Franc Marušič in Andrew Nevins. Distributed agreement in participial sandwiched configurations. V Peter W. Smith, Johannes Mursell & Katharina Hartmann (eds.), Agree to Agree: Agreement in the Minimalist Programme, 179-198. Berlin: Language Science Press. (2020). DOI:10.5281/zenodo.3541753
• Franc Marušič, Petra Mišmaš in Rok Žaucer. Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov. Zbornik ob 80-letnici Ade Vidovič-Muhe, (2020).

Doc. dr. Ivana Zajc se ukvarja s področji digitalne humanistike, literarne teorije, naratologije, didaktike književnosti in zgodovine čustev. Predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in je raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko na isti univerzi.

1.) MIHURKO, Katja, ZAJC, Ivana, ILIN, Darko, MARINKOVIĆ, Mila. Analize omrežij v elektronski zbirki Pisma: vidik metapodatkov in semantičnih povezav besedišča. Primerjalna književnost. avg. 2024, letn. 47, št. 2, str. 31-44.
2.) ZAJC, Ivana. Analiza 90 slovenskih romanov in opusa Ivana Cankarja z računalniško stilometrijo. Primerjalna književnost. avg. 2024, letn. 47, št. 2, str. 113-126.
3.) ZAJC, Ivana. Becoming a woman writer: the self-representations in the letters of woman writers of the Slovene moderna. Literaturna misʺl. 2023, vol. 66, no. 2.
4.) ZAJC, Ivana. Scoring of essays in L1 in the secondary school-leaving exam. Pedagoška obzorja: časopis za didaktiko in metodiko. 2023, letn. 38, št. 1, str. 19-31.
5.) ZAJC, Ivana. Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. V Novi Gorici: Založba Univerze, 2023.
6.) ZAJC, Ivana, PURG, Peter. Digitalna humanistika in literatura. Nova Gorica: Založba Univerze, 2023.
7.) ZAJC, Ivana. Stylometric analysis of 90 Slovenian novels and the works of Ivan Cankar. V: HABJAN, Jernej (ur.), MANDIĆ, Lucija (ur.), ZAJC, Ivana (ur.). Big data, small literatures : international conference : conference programme and book of abstracts : 3-4 November 2023, Ljubljana = Masovni podatki, male literature : mednarodna konferenca : program konference in zbornik povzetkov : 3.-4. november 2023, Ljubljana. Nova Gorica: Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici: = Research Center for the Humanities at the University of Nova Gorica, 2023. Str. [7].
8.) ZAJC, Ivana. "Nucamo vsaj nekaj žensk, ki se zanimajo za poezijo" : samoreprezentacije avtoric iz obdobja moderne v pismih. V: MIHURKO, Katja (ur.), MLAČNIK, Primož (ur.), ZAJC, Ivana (ur.). Ljubim lepa pisma : dopisovanja avtoric slovenske moderne. V Novi Gorici: Založba Univerze, 2024. Str. 536-568.