Kulturna industrija in kreativni sektor

Cilji predmeta:
- seznaniti študente s kompleksnostjo pojava kreativnosti, kulture, kulturne industrije in njenim pomenom ter povezavo z osnovnimi koncepti v širšem socialnem, ekonomskem in kulturnem okolju;
- seznaniti študente z osnovnimi pojmi s področja kulturne industrije in njenim vplivom na gospodarstvo in kulturo;
- seznaniti študente z evropskimi politikami na področju kulturne in kreativne industrije ter pomenom kreativnega sektorja v EU (s predstavitvijo primerov);
- naučiti študente kritičnega razmisleka ter interpretacije kulture ne samo v okviru strategij in procesov trženja ali upravljanja, ampak tudi kot poseben sektor za proizvajanje pomenov v vsakodnevnem življenju;
- študentom dati osnovne veščine in znanja za prepoznavanje potenciala kulturne industrije za zagon kreativnega podjetništva in kulturnega inoviranja, še posebej v kontekstu lokalnega in tradicije kot virov kreativnosti.
Predmetno-specifične kompetence:
 Študenti bodo obvladali osnovne koncepte s področja kulturnih in kreativnih industrij kot pomembnih dejavnikov sodobne kulture in gospodarstva.
 Študenti bodo pridobili celovite in zanesljive informacije o oblikah in vrstah projektov, relevantnih evropskih programih, finančnih mehanizmih, dogodkih, ter manifestacijah s področja kulturne in kreativne industrije.
 Študenti bodo pridobili sposobnosti artikulacije lastne (oz. skupinske) zamisli v vseh ključnih elementih in na način ter po merilih, značilnih za sektor KKI.
Splošne kompetence:
Sposobnost analitičnega razmišljanja družbeno-kritičnega opazovanja; zmožnost družbeno-kulturne in zgodovinske kontekstualizacije; sposobnost sodelovanja v razpravah in interdisciplinarnega razmišljanja; sposobnost oherentne in prepričljive predstavitve lastne (oz. skupinske) zamisli.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet obravnava pomen in razvoj kulturne industrije ter kreativnega sektorja in koncepta »kulturnih in kreativnih industrij« (KKI) v vsej kompleksnosti tega področja: od definicij osnovnega pojma kulture, kulturne industrije in »kreativnosti« do spoznavanja z evropskimi kulturnimi politikami, različnih oblik kulturnih dogodkov in projektov ter njihove kritike in novega pogleda na odnos med dediščino in inovacijo kot virov kreativnosti. Predmet ponudi tudi prostor za oblikovanje projektnih zamisli, značilnih za sektor KKI, ter študentom postavi izziv oblikovanja vseh ključnih elementov celovitega projektnega načrta.

Predmet je sestavljen iz sledečih tematskih sklopov:
1. Razumevanje definicije in pomena kulture, kulturne industrije in kreativnosti. Povezava kreativnosti s socialnim, ekonomskim in kulturnim okoljem ter na kakšen način se v nekem lokalnem okolju ustvarja kreativna atmosfera (kreativni milieu). Vsakdanjost kot demokratizacija kreativnosti; AI in ustvarjalnost izven človeške ustvarjalnosti.
2. Fenomen KKI, koncepti ter razvoj: kaj je izvorno pomenila sintagma »kulturna industrija« (Adorno, Horkheimer), kako se je razvijal in transformiral njen pomen, na kakšen način vpliva na družbo in gospodarstvo, kakšni so stili in modeli kulturne produkcije in kreativnosti: kreativnost za inovacijo (nove tehnologije, digitalizacija, komunikacija, itd.) in kreativnost za družbeno kakovost (kultura, teritorij, kulturna območja/cultural districts itd.).
3. KKI kot vodilni segment globalne ekonomije in pregled evropske kulturne politike kulturne in kreativne industrije ter pomen kreativnega sektorja v EU, ter medsektorskih povezav, še posebej v trikotniku umetnost-znanost- tehnologija. Kreativnost in produkcija kulture v EU – modeli kulturnih industrij; projekti in programi (Ustvarjalna Evropa, Obzorje, S+T+ARTS itd.).
4. Problematizacija kulturne industrije ter problemsko polje KKI: instrumentalizacija kreativnosti in pomen kulture kot potrošne dobrine; kreativnost kot kapital-labour v kontekstu kulturne industrije. Ali potrošnja oz. kulturna industrija kot del gospodarstva zares proizvaja in ohranja kulturo?
5. Predstavitev pomena dediščine in teorije dobrin:
 na kakšen način deluje dediščina kot vir kreativnosti?
 tradicija/inovacij: lažna dihotomija?
 kaj pomeni nacionalna dediščina kot kulturna industrija (kulturni turizem in art cities) v sopostavitvi s kreativnim turizmom?
 pomen kulturnih dogodkov in manifestacij (Expo, Beneški bienale, EPK idr.);
 oblikovanje in materialna kultura: kulture oblikovanja in so-oblikovanja (Homo Faber, community of practice, learning by doing itd.).
6. Oblikovanje projekta za KKI:
 razvoj zamisli, ki izhaja iz potreb in omejitev – tako človekovih, družbenih, kot naravnih, ter se opira na sodobno kritično misel, kakor tudi na ustrezne metode in tehnologije,
 preverba relevantnosti in izvedljivosti zamisli s predvidevanjem učinkov ter možnih tveganj,
 izvedba projektnega načrta v vseh ključnih elementih (ozadje, cilji in namen, pristop/metoda, struktura, pričakovani rezultati in učinki, diseminacija in evalvacija),
 predstavitev in evalvacija samega načrta na ravni predmeta.

Temeljni literatura in viri:

 Adorno, Theodor W. The Culture Industry: Selected Essays on Mass Culture (1938–69), London: Routledge, 1991.
 Greffe, Xavier. Creativity, Heritage and the City. Berlin: Springer, 2017.
 Florida, Richard. The rise of the creative class. New York: Basic Books, 2002.

Priporočena literature:
 Debord, Guy. Society of the spectacle. London, New York: Verso, 1998.
 Dobricic, Saša in Marco Acri (eds.). “Creative Cities: which Historic Urban Landscape”, Mimesis, Milan, 2017.
 Guttari, Felix in Gilles Deleuze. Thousand plateaus: Conclusion: Concrete Rules and Abstract Machines. London, New York, Oxford, New Delhi, Sydney: Bloomsbury Academic,
 Miller, Toby. From Creative to Cultural Industries, Cultural Studies, 23/1, 2009, 88-99.
 Pratt, Andy and Jeffcutt, Paul. Creativity, Innovation and the Cultural Economy. London/New
 York: Routledge, 2009.

Študent razume pomen ter osnovne koncepte KKI ter njihovo povezavo s socialnim in gospodarskim kontekstom. Pozna ter kritično vrednoti sodobne trende na področju razvoja KKI in širšega razvoja gospodarstva v smeri terciarne in kvartarne dejavnosti poindustrijske družbe.

Študent razvija odnos do kulture in kreativnega sektorja ter goji potrebo po novem znanju in odkrivanju prednosti ter priložnosti s področja KKI in specifičnih možnosti interdisciplinarnega ter inter-sektorskega povezovanja, vključno z novimi oblikami mreženja ter soustvarjanja.

Pozna osnove priprave in ovrednotenja projekta s področja KKI. Pozna mehanizme podpore in financiranja (npr. Ustvarjalna Evropa, Obzorje ipd.) ter način delovanja ter pomen dogodkov in manifestacij na mednarodni ravni (EPK, Expo, različni bienali, festivali ipd.). Zaveda se pomena primerne kontekstualizacije ustvarjalne zamisli v okolje in družbeno-zgodovinsko realnost ter pomembnosti komuniciranja z javnostjo ter drugimi deležniki.
Študent razvija sposobnost komuniciranja, prepričevanja in pripovedovanja ter pridobi osnovna znanja za raziskovalno delo značilno za področje KKI, zna pa tudi prepoznati priložnosti za plasiranje projektne zamisli v kontekst KKI. Zaveda se nujnosti interdisciplinarnega pristopa. Pridobi sposobnost analitičnega razmišljanja ter samostojne in refleksivne analize družbenih in kulturnih pojavov.

Aktivno sodelovanje pri predmetu (proaktivnost na srečanjih, samostojna obravnava pisnega gradiva, sprotne naloge). (20%)
Priprava projektne naloge (predlog projekta, pisni izdelek). (30%)
Izdelava in predstavitev seminarske – projektne naloge z ustnim preverjanjem znanja predmeta. (50%)

Saša Dobričić je redna profesorica arhitekture na Univerzi v Novi Gorici. Je ustanovna direktorica mednarodnega doktorskega programa Študiji kulturne dediščine in skupnega magistrskega programa Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki sta ga ustanovili Univerza v Novi Gorici (SI) in Univerza Iuav v Benetkah (I). Že dve desetletji poučuje in mentorira na podiplomski in dodiplomski ravni, kjer spodbuja izrazito interdisciplinarne in meduniverzitetne izobraževalne pristope. Od ustanovitve je aktivna članica evropeske univerzitetne mreže UNISCAPE (Evropska mreža univerz, ki se posvečajo krajinskim študijam in izobraževanju v skladu z načeli Evropske konvencije o krajini), kjer je opravljala funkcijo podpredsednice. Je članica Slovenske nacionalne komisije UNESCO. Opravljala je svetovalne funkcije na področju trajnostne urbane regeneracije in ohranjanja dediščine. Njeno raziskovanje so močno zaznamovale poklicne izkušnje na področju oblikovanja in ohranjanja stavbne dediščine, ki so jo usmerile v raziskovanje krožne in adaptivne ponovne uporabe grajenega okolja, kakor tudi kritično obravnavo koncepta kreativnosti predvsem z vidika nastajajoče estetske in regenerativne oblikovalske kulture. Njeni raziskovalni interesi in prispevki so usmerjeni predvsem v trajnostno urbano regeneracijo in interpretacijo različnih oblikovalskih kultur ponovne uporabe na ravni stavbe, mesta in krajine. Bila je glavna raziskovalka v več zaključenih in tekočih raziskovalnih projektih EU, in sicer: URBINAT/Healthy corridors as drivers of social housing neighbourhoods for the co-creation of environmental and marketable NBS (HORIZON2020), CLIC/ Circular models Leveraging Investments in Cultural heritage adaptive reuse (HORIZON2020), RE-VALUE/Re-Valuing Urban Quality & Climate Neutrality in European Waterfront Cities (HORIZON EUROPE), GREENinCITIES, Demonstration of climate mitigation and resilience solutions in support of the implementation of the Adaptation to Climate Change and Cities Missions (HORIZON EUROPE). Za projekt GO!BORDERLESS 2025-Nova Gorica /Gorica- Evropska prestolnica kulture 2025- je vključena v koordinacijo prostorske strategije somestja in vodi projekt čezmejnih zelenih koridorjev in zelenih točk.

 Acri M., Dobričić S., Uncomfortable Heritage – Patrimonio scomodo, in Officina 35, 2021.
 Acri M., Dobricic S., Debevec M., Urban Corridors as Common Pool Resources: the Case of Nova Gorica and Rijeka, in Giofrè F., Halilović-Terzić S. (edited by) “Making Healthy Cities for People, HURBE2021” conference proceedings, Sarajevo, 2021, pp. 145-154,.
 Acri M., Dobričić S., “Still Life” – Natura Morta: the landscapes of proximity, in “Landscape and Coronavirus”, Special Issue, Ri-vista, 2021, DOI: 10.36253/rv-11510-www.fupress.net/index.php/ri-vista
 Acri M., Dobričić S., Debevec M., Regenerating the Historic Urban Landscape through Circular Bottom Up Actions: the Urban Seeding process in Rijeka, Fusco Girard L., Gravagnuolo A. (edited by), Sustainability, Special Issue, 2021, https://doi.org/10.3390/su13084497
 Acri M., Dobričić S., Jokilehto J., The Circular Character of Building Tradition: Which Challenges for the HUL Approach, in “Proceedings of the STS Conference Graz 2019”, Graz, 2019, DOI: 10.3217/978-3-85125-668-0-05.
 Sasa Dobricic, Marco Acri (edited by), “Creative Cities: which Historic Urban Landscape, Mimesis, Milan, 2017
 Dobričić, Saša. La città e il suo sogno: la cartografia come paradigma epistemologico: dalla Parigidi Benjamin all’immaginario cartografico della Moscovia (Università Ca’ Foscari: Venezia, 2015).
 Dobričić, S., Magnani C., Pedroli B., Strecker A. Common Goods from a Landscape Perspective, IQuaderni Careggi, Issue 06, Florence, 2014.
 Dobričić, Saša. Note sulla topicità della deviazione (Melfi Libri: Melfi, 2012).
 Dobričić, Saša, Acri, Marco. A sustainable coordinated model for the regeneration of Ljubljana (Royal Institute for Strategic Studies: Morocco, 2012), pp. 115–121.
 Amendolagine, Franco, Dobričić, Saša. The sustainability of the conservation bonds, the case of Mulino Stucky in Venice (Privatization and Cultural Heritage series, ICCROM: Rome, 2007).
 Amendolagine, Franco. Dobričić, Saša. »Between conservation and innovation«, in Proceedings of the 5th EC Conference on Cultural Heritage Research, May 16-18, 2002, ed. Roman Kozlowski (EC editions: Crocow, 2002), pp. 344–348.

Peter Purg na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici kot izredni profesor vodi modul "Novi mediji" v do-//podiplomskih programih Digitalne//Medijske umetnosti in prakse. Od decembra 2021 je dekan Fakultete za humanistiko. Po doktoratu iz medijske umetnosti ter komunikoloških in literarnih ved na Univerzi v Erfurtu (Nemčija) objavlja v poljih umetnostne pedagogike, medijske ekologije in umetnosti, interdisciplinarne ustvarjalnosti ter inoviranja. Njegovi performansi (predavanja) in intermedijska dela segajo od digitalno-analognih miniatur do intervencij v javnem prostoru, pa tudi participativnih in skupnostnih procesov. Aktivno deluje na področju kulturnih ter visokošolskih politik in zagotavljanja kakovosti. Vodil je priznani mednarodni projekt MAST - Module in Art, Science and Technology, Akademijo umetnosti pa je zastopal tudi v projektih KONS - Platforma za raziskovalno umetnost (EU kohezija) ter DIVA - Razvoj inovacijskega ekosistema in verig vrednosti: podpiranje čezmejnih inovacij s pomočjo ustvarjalnih industrij (Interreg SI-IT). Kuriral je dvajseti mednarodni festival medijske/sodobne umetnosti Pixxelpoint 2019, v obdobju 2022-25 pa za GO! BORDERLESS Evropsko prestolnico kulture 2025 vodi dva projekta: mobilni znanstveno-umetniški-naredisam laboratorij xMobil in serijo medijsko-umetniških instalacij ter performansov PostMobilnost. Vodil je mednarodne projekte ADRIART (Advancing Digitally Renewed Interactions in Art Teaching), IDEATE (Interdisciplinary Entrepreneurial Application for Transforming Education in High Technologies) in nagrajeni HiLoVv (Hidden Live(r)s of Venice on Video) ter slovenski tim v projektu PAIC - Participatory Art for Invisible Communities kakor tudi v EmindS (Erasmus+ strateško partnerstvo) in TV Free Europe (Ustvarjalna Evropa).
 PURG, Peter, CACCIATORE, Silvia, ČUČEK GERBEC, Jernej. Establishing ecosystems for disruptive innovation by cross-fertilizing entrepreneurship and the arts. Creative industries journal. 2023, vol. 16, issue 2, str. 115-145, ilustr. ISSN 1751-0694.
 PURG, Peter. Kaj so kulturne in kreativne industrije naredile za Novo Gorico (in Gorico) z vključevanjem Univerze (ali obratno) : primer X-centra : predavanje na “CCIS for regeneration - Cities, Creativity, Innovation, Sustainability”, Bari, 7. 6. 2022. (»What cultural and creative industries have done for Nova Gorica (and Gorica) with the involvement of the University (or vice versa)”).
 PURG, Peter, PRANJIĆ, Kristina, ČUČEK GERBEC, Jernej. Crossing art, science and technology for innovations through maker culture and education. V: ALSINA, Pau (ur.). Possibles : 27th International Symposium on Electronic Art [also] ISEA2022, Barcelona : proceedings. Barcelona: Universitat Oberta de Catalunya, cop. 2022. Str. 788-791, ilustr.
 PURG, Peter, PRANJIĆ, Kristina. Transgressions and transmissions of the New European Bauhaus. V: EAM8 : Lisbon 2022 : globalising the avant-garde : abstract book : 1-3 September 2022, FCSH, NOVA University of Lisbon. Lisboa: NOVA FCSH, 2022. Str. 240
 PURG, Peter. Investigative arts as grassroots empowerment to environmental research: the cases of taming the forest and xMobil : lecture at the RE:SOURCE 2023, 18th International Conference on the Histories of Media Art, Science and Technology, Venice, 14. 9. 2023.
 PURG, Peter, PRANJIĆ, Kristina. An art+sci approach toward a curriculum of bordering. V: Taboo, transgression, transcendence in art & science, TTT 2023 : interdisciplinary conference : September 27-29th, 2023, Malta Society of Arts, Valletta : book of abstracts. Corfu: Ionian University, Department of Audio and Visual Arts, 2023. Str. 52.
 PURG, Peter (avtor razstave). Crypto Minding: postindustrijski podatkovni aktivizem : PostMobilnost; GO!2025 Evropska prestolnica kulture : razstava v xCentru, Nova Gorica, od 26. 10. 2023 do 11. 11. 2023.
 PURG, Peter, PRANJIĆ, Kristina. GO!BORDELESS in academia and beyond: a crossborder region between Slovenia and Italy, an academic destination par excellence and a European Capital of Culture 2025 : predavanje v sklopu Erasmus+ akademske izmenjave na Josai University Saitama, Japonska, 15. 6. 2023.
 PURG, Peter, CASTILLO-RUTZ, N., BERMÚDEZ I BADIA, Sergi, CSÍKSZENTMIHÁLYI, C., KRPAN, Jurij V., HEDEER, F., SOUSA, D. L., ŠIROK, Klemen. Progressive pedagogies for innovation among art, science and technology : the case of mastmodule.eu = Pedagogía progresiva para la innovación a través del arte, la ciencia y la tecnología : el caso de mastmodule.eu. Artseduca. 2022, vol. 32, str. 209-222. ISSN 2254-0709
 WECKERT, Simon (umetnik), GAMMER, Gloria (umetnik), PURG, Peter. Nepotovalna agencija : interaktivni kibernetski teleportacijski performans : 6. december 2022, Xcenter, Nova Gorica.
 PURG, Peter. Body borders in _Arts: the kinaesthetic self in performative_A, the social self in participatory_A, the electronic self in media_A : lecture at the conference The Art of Bordering.