Uvod v kulturne študije

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Študenti se pri predmetu spoznajo s temeljnimi antropološkimi, sociološkimi, lingvističnimi in psihoanalitičnimi utemeljitvami kulture, ene od konceptualno najbolj izmuzljivih in semantično kompleksnih besed, katere pojmovanje odločilno zaznamuje raziskovalne pristope, perspektive in zmožnosti spoznavanja in razumevanja partikularne družbeno-zgodovinske resničnosti.
Predmet obravnava etimološke in konceptualne izvore ter splošno zgodovino koncepta kulture (izbrane filozofske obravnave koncepta kulture iz antike in obdobja razsvetljenstva, literarno-romantični angleško in nemško tradicijo in zgodnje ter sodobnejše antropološke definicije kulture), temeljne sociološke, strukturalistične, poststrukturalistične, marksistične in psihoanalitične opredelitve kulture in z njo povezanih idej in fenomenov.
Študenti se pri predmetu spoznajo z izvori sodobnih kulturnih študij ter z njihovim razvojem v dvajsetem stoletju, ki so ga zaznamovali omenjeni teoretski tokovi. Predmet predstavi temeljne koncepte s področja kulturnih študij (ideologija, hegemonija, struktura, jezik, tekst, kulturni populizem, krogotok kulture, reprezentacija, diskurz in identiteta) in metode (etnografija, analiza tekstov in recepcijske študije).

Temeljna literatura in viri:

• Althusser, Louis (2018). Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi. Ljubljana: /Cf*
• Barthes, Roland (1972). Mythologies. New York: Noonday Press.
• Foucault, Michel (2008). Vednost-oblast-subjekt. Ljubljana: Krtina.
• Freud, Sigmund (2000). Spisi o umetnosti. Ljubljana: /Cf*.
• Hall, Stuart (2000). Representation: Cultural Representations and Signifying Practices. London: Thousand Oaks; New Delhi: Sage Publications.
• McGuigan, Jim (2002). Cultural Populism. New York: Taylor and Francis.
• Said, Edward (1996). Orientalizem: Zahodnjaški pogledi na Orient. Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij.
• Stanković, Peter (2018). Politike Popa: Uvod v kulturne študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Williams, Raymond (2015). Keywords: A Vocabulary of Culture and Society. Oxford: Oxford University Press, str. 49-54.
• Williams, Raymond (1989). Resources of Hope: Culture, Democracy, Socialism. London: Verso, str. 3-14.
  Dodatna literatura:
• Jenks, Chris (2003). Culture: Key Ideas. London; New York: Routledge.
• Kroeber, A. L., Kluckhohn, C. (1952). Culture: A Critical Review of the Concept. Cambridge (MA): Peabody Museum of American Archaeology and Ethnology, Harvard University.

Znanje in razumevanje:

(Študent ...)
 osvoji znanje o pojmovanju kulture v različnih znanstvenih paradigmah;
 razume analitično uporabnost teorije za raziskovanje kulturnozgodovinskih fenomenov;
 osvoji znanje o razmerju med kulturo, naravo, civilizacijo, družbo, jezikom, subjektivnostjo in kulturnimi artefakti.

Veščine:
(Študent ...)
 razvija analitično senzibilnost za razumevanje kulturnih fenomenov različnih zgodovinskih, družbenih in političnih kontekstih;
 razvija kritično misel in sposobnost samostojne in kritične analize.

Kolokvij (25%)
Pisni izpit (75%)

Doc. dr. Primož Mlačnik je doktoriral na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL), kjer je leta 2020 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Razmerje med melanholijo in modernostjo na primeru književnosti Franza Kafke. V okviru projeta TILDA (Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne 2021-2024), ki ga financira Raziskovalna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), je zaposlen kot raziskovalec na Centru za humanistiko Fakultete za humanistiko (FH) Univerze v Novi Gorici (UNG). V preteklosti je na FDV UL predaval ter sodeloval pri številnih predmetih s področja kulturnih študij in literature. Trenutno na Filozofski fakulteti (FF) UL predava predmet Kulturne politike in knjiga v Evropski uniji in Sloveniji, medtem ko na FH UNG predava pri različnih predmetih s področja literarne vede in kulturnih študij. Raziskovalno se ukvarja predvsem s kulturnimi študijami detektivske proze ter kritično-teoretskimi študijami primerov slovenskih detektivskih romanov. Dela tudi kot pisatelj.

1. MLAČNIK, Primož. From minor literature to neoliberal noir : the detective novels of Sergej Verč. Caietele Echinox. 2022, vol. 43, str. 77-92.
2. MLAČNIK, Primož. Virus : neoliberalni detektiv v imuni slovenski družbi. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 43, št. 1, str. 181-200, 217-218.
3. MLAČNIK, Primož. Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 67, št. 3, str. 5-15.
4. MLAČNIK, Primož. Dekonstrukcijskost manjšinskih detektivskih romanov Sergeja Verča. Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 22, št. 3, str. 859-886,ilustr.
5. MLAČNIK, Primož, STANKOVIĆ, Peter. The disappearance of political jokes in post-socialist Slovenia. Communist and post-communist studies. Sep. 2020, vol. 53, no. 3, str. 172-188.
6. MLAČNIK, Primož. Minor literature in the case of Brina Svit = Literatura mniejsza na przykładzie Briny Svit. Przekłady Literatur Słowiańskich. 2020, tom 10, cz. 1, str. 207-223. Prace Naukowe Uniwersytetu Śląskiego w Katowicach.
7. MLAČNIK, Primož. Kafka ʺShanghai-Edʺ : Orientalist China in Kafkaʹs fiction and Kafkaesque phenomena in China. European journal of interdisciplinary studies. May-Aug. 2019, vol. 5, iss. 2, str. 36-44.
8. MLAČNIK, Primož. Kulturistike - kulturološka branja beletristike. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 12, št. 2, str. 46-57.
9. MLAČNIK, Primož. The deconstruction of Freud's theory of melancholy. Družboslovne razprave. [Tiskana izd.]. sep. 2018, letn. 34, št. 88, str. 113-131.
10. MLAČNIK, Primož. The influence of Franz Kafka's literature on aspects of critical cultural theory. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 14, št. 1, str. 249-259.