Zgodovina družbenih gibanj in globalizacije

Cilji predmeta:

• Seznaniti študente s kompleksnostjo pojava družbenih gibanj in globalizacije ter razvoja globalne kulture;
• seznaniti študente z osnovnimi pojmi s področja globalizacije in družbenih gibanj in njihovih vplivov na družbo, gospodarstvo in kulturo;
• seznaniti študente z različnimi znanstvenimi aparati in metodologijami preučevanja družbenih gibanj;
• naučiti študente kritičnega razmisleka o globalizaciji, njenem razvoju in posledicami skozi paradigmo družbenih gibanj in pluralnega nabora teorij in praks, ki jih puščajo za seboj in vplivajo na razvoj drugačnih kulturnih in političnih pomenov tako v družbi kot v vsakdanjem življenju posameznika.

Predmetno-specifične kompetence:

Študenti bodo obvladali osnovne koncepte globalizacije in družbenih gibanj iz različnih področij sociologije, kulturologije, zgodovine in podrobno spoznali njihove metodologije. S tem bodo študenti pridobili celovit in zanesljiv vpogled v procese raziskovanja in razvijanja teoretskih doprinosov.

Splošne kompetence:

Sposobnost analitičnega razmišljanja indružbeno-kritičnega opazovanja;
zmožnost družbeno-kulturne in zgodovinske kontekstualizacije;
sposobnost sodelovanja v razpravah in interdisciplinarnega razmišljanja.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet obravnava osnovne koncepte, pomen in razvoj družbenih gibanj in globalizacije. Spoznavanje družbenih gibanj nam omogoči kritični vpogled v globalizacijo in njene posledice. Predmet bo zaobjel definicije osnovnih pojmov družbenih gibanj, globalizacije, civilne družbe, internacionalizma, alter-globalizacijskega gibanja, multitude ipd. Osredotočili se bomo na metodologijo preučevanja in razumevanja družbenih gibanj. Predmet bo zaobjel vse od spoznavanja zgodovine in razvoja družbenih gibanj do različnih tokov družbenih gibanj ter njihovih teorij in praks.

Predmet je sestavljen iz izbora tematskih sklopov:

• Razumevanje definicije in pomena družbenih gibanj in globalizacije. Izhodiščne ločnice družbenih gibanj: progresivna/ socialistična (socialna demokracija, komunizem, anarhizem) in liberalna, ter konservativna/ nacionalistična. Kaj je globalizacija in kako nastaja, ter kako se to prepleta z družbenimi gibanji. Razumevanje in definicija osnovnih terminov in konceptov družbenih gibanj, globalizacije, globalne kulture, kontra-kulture, internacionalizma. Teoretski pregledi družbenih gibanj (Della Porta, Tarrow, Tilly, Touraine, Graeber) in globalizacije (Beck, Rizman, Bauman).
• Zgodovina in razvoj družbenih gibanj od francoske revolucije naprej do začetka 20. stoletja, ko vzniknejo socialistične ideje, razvoj različnih struj ter strategij; delavska gibanja, razvoj internacionalizma, pariška komuna, anarhistično in komunistično gibanje, sindikalizem.
• Zgodovina in razvoj družbenih gibanj v prvi polovici 20. stoletja oktobrska revolucija, španska državljanska vojna, različne struje komunistične, socialistične, anarhistične. Omenimo tudi nacionalistična družbena gibanja v času propada cesarstev. Spoznavamo lokalno prisotna in jih povežemo v širši avstro-ogrski kontekst (Preporodovci, Mlada Bosna ipd.). Pregled povezovanja in mobilnosti znotraj evropskih družbenih gibanj (prehajanja mej, mednarodne mreže in povezave, potovanja).
• Zgodovina in razvoj družbenih gibanj po drugi svetovni vojni mirovniško gibanje in študentska družbena gibanja po letu 1968 in situacionizem, urbane gverile in njihov odmev, avtonomistično gibanje, alternativna umetniška in družbena gibanja v 80h in 90h (punk, retro-avantgarda ipd.), alter-globalizacijsko gibanje, Zapatisti, gibanje Occupy, Rojava ipd. Prepletanje in sovplivi različnih globalnih kontekstov v lokalnih družbenih gibanjih in njihovem razvoju.
• Alter-globalizacija in pomen družbenih gibanj danes. Pregled aktivnih družbenih gibanj in kaj so pustila za sabo, kaj se danes učimo iz družbenih gibanj in kako lahko preučujemo brezoblastne strukture in kaj pomenijo za socialni, kulturni in ekonomski razvoj družb.
• Teoretski vpogledi v družbena gibanja, razumevanje in splošna spoznanja na področju sociologije družbenih gibanj, kulturološki vpogled v vsakdanje življenje uporov in kontra-kulture, pregled teorij kulture, kontra-kulture, sub-kulture.
• Metodološki pregled in osnovni metodološki aparati pri preučevanju proti-oblastnih družbenih gibanja. Kvalitativne metodologije, pregled in spoznavanje. Metodologija preučevanja in razumevanja pomena družbenih gibanj in vsakdanjih praks upora ter njihovih teoretskih podlag. Spoznavanje metodološkega aparata (kvalitativna metodologija, militantno raziskovanje) (Della Porta, de Souzza, Zadnikar).

• Razumevanje družbenih gibanj;
• poznavanje razvoja in zgodovine družbenih gibanj od 19. stoletja do danes in njihovih kulturnih in družbenih specifik;
• naučiti študente kritičnega razmisleka o globalizaciji iz perspektive »od spodaj«, njenem razvoju in posledicah;
• sposobnost kritične presoje in tehtnosti posamezne metode raziskovanja;
• izvedba raziskave s področja vsebine predmeta.

• Bert Klandermans and Suzanne Staggenborg (eds), Methods of Social Movement Research, Minneapolis, the University of Minnesota Press, 2002, pp. 92-117.
• Beck, Ulrich, Kaj je globalizacija? Zmote globalizma - odgovori na globalizacijo. Ljubljana: Krtina, 2003. Katalog
• George, Alexander L., Bennett, Andrew, Case Studies and Theory Development in the Social Sciences. Cambridge, Mass: The MIT Press, 2005.
• D. della Porta in M. Diani, Social Movements: an introduction, 2nd edition, Oxford, Blackwell, 2006. Katalog
• D. della Porta in S. Tarrow (eds)), Transnational Protest and Global Activism, New York, Rowman and Littlefield, 2005.
• D. della Porta (ed.), The Global Justice Movement. Cross National and Transnational perspectives, Boulder Co., Paradigm, 2007.
• Eric Hobsbawm, Čas revolucije Evropa 1789–1848, Ljubljna: Sophia, 2010. Katalog
• Hobsbawm Eric, Primitive Rebels: Studies in Archaic Forms of Social Movements in the 19th and 20th Centuries
• Hobsbawm Eric. Bandits. New York: Pantheon Books, 1981. E-gradivo
• Tarrow Sidney, Power in Movement: Collective Action, Social Movements and Politics, Cambridge University Press, 1994. E-gradivo E-gradivo
• Tilly, Charles, Social Movements, 1768–2008, 2nd edition (with Lesley Wood), 2009. Katalog
• Alain Touraine, “Social Movements, Revolution and Democracy,” Graduate Faculty Philosophy Journal 10:2 (1985), pp. 129–46. doi.org/10.5840/gfpj19851029
• Graeber, David, Direct Action: An Ethnography. Edinburgh, Oakland, Baltimore: AK Press, 2009. E-gradivo
• Woodcock, George, Anarchism: A History of Libertarian Ideas and Movements. Cleveland: The World Publishing Company, 1962.
• Marshall, Peter, Demanding the impossible. London, New York, Toronto, Sydney: Harper Perennial, 2008. Katalog E-gradivo

Pisni ali ustni izpit (60 %), seminarska naloga/projekt (40 %).

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Univerzi v Ljubljani, kjer je tudi zagovarjala doktorsko disertacijo na temo koncepta brezpredmetnosti ter nereprezentativnega pesništva in vizualne umetnosti v simbolizmu in avantgardi. Od leta 2019 do 2021 je vodila raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): večsmerna in transnacionalna genealogija, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Zaposlena je kot izredna profesorica na Fakulteti za humanistiko in Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

Izbor člankov:

1. PRANJIĆ, Kristina. Change must come: Yugoslav avant-gardes and metropolitan Dada. In: BRU, Sascha (ed.). Crisis: the avant-garde and modernism in critical modes. European avant-garde and modernism studies, vol. 7. Berlin; Boston: De Gruyter, 2022, pp. 297–312.
2. PRANJIĆ, Kristina. The emergence and establishment of Yugoslav dada: from Prague to Zagreb (1920–1922). Svět literatury, 2021, vol. 31, no. 64, pp. 89–103.
3. PRANJIĆ, Kristina. Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture = Zenithist Concept of a Barbarogenius as a Critique of the Western European Culture. Primerjalna književnost. 43.3 (2020). 139–157.
4. PRANJIĆ, Kristina. Premagati silo gravitacije na presečišču umetnosti in tehnologije: primer ruskega konstruktivizma = Overcoming Gravity at the Intersection of Art and Technology: The Example of Russian Constructivism. Časopis za kritiko znanosti Journal for the Critique of Science, Imagination & New Anthropology. 277.47 (2019). 102–116.
5. PRANJIĆ, Kristina. Brezpredmetnost in ekonomičnost v poeziji = Objectlessness and Economy in Poetry. Slavica Tergestina 22 (2019). 50–68.