Marginalni liki v literaturi

Študentje spoznajo sodobne teoretične poglede na stranske like v literarnih pripovedih. Razumejo procese ustvarjanja literarnih likov v različnih literarnih žanrih in zvrsteh. Zmožni so kritično presojati stranske, hendikepirane in marginalizirane književne like v konkretnih literarnih delih, pri tem pa izhajati iz sodobnih literarnovednih študij. Z izhodišči emocionalne literarne vede in študij hendikepiranosti v literaturi so zmožni prepoznavati in analizirati zapostavljeno pozicijo stranskih likov v okviru celotne fiktivne zgodbe.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Preučevanje literature se je tradicionalno posvečalo osrednjim likom književnih pripovedi, pričujoči predmet pa osvetljuje stranske like. Na ta pojav najprej pogledamo z naratološkega vidika, posebej z vidika afektivne naratologije, in sicer osvetlimo pripovedne strukture, ki posamezne like postavljajo v vloge stranskih. Analiziramo različne naratološke kategorije v navezavi na vzpostavljanje likov v zgodbah, med njimi so: pripovedovalec, implicitni avtor, žariščenje, uokvirjanje, opisovanje, pripovedovanje ipd. Pregledamo raziskave s področja ustaljenih tipov likov v določenih žanrih, na primer liki v starejši dramatiki, trubadurji v poeziji, lik detektiva v prozi, lik mačehe v pravljicah. Na primerih iz slovenske in svetovne književnosti se sredotočamo na vprašanja, kdo v književnih besedilih govori in kdaj ter kako je oblikovano žariščenje zgodbe. Pri tem teoretično izhajamo iz emocionalnega obrata v literarni vedi. Predstavitev metodološke smeri študij hendikepiranosti v literaturi je tako teoretične kakor tudi utemeljena s kritičnimi branji znanih slovenskih in tujih literarnih del. Sledi analiza različnih marginaliziranih skupin zaradi spola, starosti, etnične pripadnost ipd. v slovenskih in tujih literarnih delih. Kritično analiziramo koncept kanona na študiji primerov literarnih del, ki niso bila kanonizirana.

Znanje in razumevanje:

Študentje spoznajo osrednje sodobne literarnovedne koncepte, skozi katere je mogoče razumeti vlogo stranskih, hendikepiranih in marginaliziranih književnih likov. Študentje spoznajo izhodišča emocionalne literarne vede, afektivne naratologije in študij hendikepiranosti v literaturi ter drugih teorij s področja literarne vede, ki osvetljujejo vloge stranskih likov v pripovedih.

Veščine:

Študentje so zmožni ugotavljati in analizirati izrazne možnosti stranskih likov v literarnih pripovedih. Študentje usvojijo prepoznavanje žariščenja zgodbe z vidika hierarhije osrednjih in stranskih likov. Študentje so zmožni samostojno analizirati vlogo marginaliziranih skupin v slovenskih in tujih literarnih delih. Študentje so zmožni na primerih kritično analizirati koncept kanona.

Temeljna:

• DAVIS, Lennard J.: The Disability Studies Reader. New York: Routledge. 2017. Katalog
• WOLOCH, Alex: The One vs. the Many: Minor Characters and the Space of the Protagonist in the Novel. Princeton: Princeton University Press. 2003. Katalog
• ROSEN, Jeremy: Minor Characters Have Their Day: Genre and the Contemporary Literary Marketplace. New York: Columbia University Press. 2016. Katalog
• Galef, David: The Supporting Cast: A Study of Flat and Minor Characters. Pennsylvania: Pennsylvania State University Press. 1993. Katalog

Dodatna:

• HOGAN, Patrick Colm: Affective Narratology: The Emotional Structure of Stories. Nebraska: University of Nebraska Press. 2011.
• ZAJC, Ivana. Becoming a woman writer: the self-representations in the letters of woman writers of the Slovene moderna. Literaturna misʺl. 2023, vol. 66, no. 2, str. 139–161.
• HÜHN, Peter idr.: The living handbook of narratology. 2009. Dostopno na: E-gradivo
• GUTER, Bob in KILLACKY, John R.: Queer Crips: Disabled Gay Men and Their Stories. New York: Harrington Park Press, 2004.

• izpit (50 %)
• seminarska naloga (50 %)

Docentka dr. Ivana Zajc se ukvarja z digitalno humanistiko, posebej z oddaljenim branjem literarnih besedil, in z literarnoteoretskimi vprašanji. Slovensko literarno zgodovino obravnava z vidika delovanja pisateljic in zgodovine emocij. Je avtorica znanstvene monografije Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem. Znanstvene članke je objavila v številnih slovenskih in tujih revijah.

Izbor člankov:

• ZAJC, Ivana. Becoming a woman writer: the self-representations in the letters of woman writers of the Slovene moderna. Literaturna misʺl. 2023, vol. 66, no. 2, str. 139–161.
• ZAJC, Ivana. Elementi monodrame in avtobiografskosti v besedilih Simone Semenič: vidik računalniške stilometrije. Amfiteater: revija za teorijo scenskih umetnosti. 2019, letn. 7, št. 2, str. 80–98.
• MANDIĆ, Lucija, ZAJC, Ivana. Stilometrična analiza avtorskega sloga Jurčič-Kersnikovega romana Rokovnjači. V: POTEKO, Ina (ur.). Slovansko jezikovno in literarno povezovanje ter zgodovinski kontekst: Mednarodni študentski simpozij Slovan Slovanu Slovan. Ljubljana: Študentska organizacija Filozofske fakultete, 2020, str. 7–13.
• ZAJC, Ivana. Sodobne slovenske dramatičarke: tematsko-formalne novosti in primera sodobnih dramskih besedil za osnovno in srednjo šolo. V: ŽBOGAR, Alenka (ur.). Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: 5.-16. 7. 2021. 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. Str. 106–109. Zbirka Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
• ZAJC, Ivana. Literarna zmožnost kultiviranega bralca in Evropski literarni okvir. Jezik in slovstvo. 2019, letn. 64, št. 3/4, str. 57–67, 156.
• ZAJC, Ivana. Implicitni avtor : raba v slovenski literarni vedi, nove opredelitve in problematična mesta. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede. 2017, letn. 65, št. 1, str. 127–139.