Literarni kanon

CILJI
- Študentkam in študentom pregledno predstaviti kompleksni, več kot dvatisočletni razvoj teoretskega koncepta literarnega kanona ter ga razmejiti od sorodnih pojavov in konceptov (klasika, svetovna literatura);
- Pregledno predstaviti ključne teoretske avtorje, ki so sooblikovali sodobni koncept kanona, pa tudi tiste, ki so koncept kritizirali;
- Na primeru kanonizacije slovenskega nacionalnega pesnika Franceta Prešerna pojasniti ključne mehanizme kanonizacije (»cultus«) in njihove širše družbene učinke (»effectus«).

KOMPETENCE:
- Študentke in študentje bodo sposobni pojasniti historični razvoj koncepta kanona in sorodnih pojavov ter utemeljiti razlike med njegovo rabo v različnih kontekstih (kultura, umetnost, religija);
- Študentke in študentje bodo krepili sposobnost reflektiranja in kritičnega vrednotenja literarnih besedil in drugih umetniških izdelkov v različnih zgodovinskih kontekstih (od antike, srednjega in novega veka, nastanka nacionalnih književnosti in kultur do sodobnega kanona v potrošniški družbi);
- Študentke in študentje bodo opremljeni s konceptualnim aparatom za razlago in refleksijo posameznih primerov kanonizacije.

Za izbirni predmet Literarni kanon ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet obravnava koncept literarnega kanona ter zasleduje njegov historični razvoj in raznolike teoretske implikacije, ki so spremljale več kot dve tisočletji njegove kompleksne zgodovine na evropskem in pozneje globalnem prizorišču. Na koncu sledi analiza ključnega primera kanonizacije iz slovenske literature (Prešeren).

Uvodni del obravnava genezo koncepta v hebrejski in zlasti grški kulturi, kjer se ideja kanona uveljavi kot (idealno) merilo, ob katerem se merijo in vse bolj tudi vrednotijo drugi kulturni dosežki. Obravnavan je razvoj ideje kanona kot seznama referenčnih del/avtorjev v helenizmu in v rimski dobi ter zlasti spremembe, ki jih koncept kanona doživlja v zgodnjem krščanstvu, ko najprej postane referenčen za opredelitev svetih besedil religije (kanonizirana vs. heretična besedila), pozneje pa sprejema tudi druge vloge (npr. »canon missae« kot navodila za liturgični ritual, kanonsko pravo, kanonizacija svetnikov).

Središčni del historične obravnave koncepta zajema njegovo postopno vrnitev v sekularni prostor konec 18. stoletja in razmah v 19. in 20. stoletju, ki poteka vzporedno z razmahom nacionalnih kanonov in diskusijami o nastanku »Weltiliteratur« in o problemu literarne »klasike« (Sainte-Beuve, T. S. Eliot, Kermode). Predstavljeni so sodobnejši koncepti literarnega kanona (Altieri, J. in A. Assmann, Bloom), njihove kritike (Bourdieu, Stevenson, Guillory, van Rees) ter dopolnitve z vidika sodobne komparativistike, ki se ukvarja s problemom svetovne literature (Even Zohar, Juvan, Moretti, Casanova, Damrosch).

Na koncu je predstavljena še novejša metodologija preučevanja kanonizacije, prirejena za študij posameznih primerov (Dović in Helgason). Kot značilen slovenski primer je z njeno pomočjo obravnavan paradigmatični proces kanonizacije pesnika Franceta Prešerna, slovenskega »nacionalnega pesnika« in »kulturnega svetnika«.

Študentka/študent
- spozna in razume temeljne teoretske koncepte, povezane z (literarnim) kanonom;
- spozna in razume kompleksen historični razvoj koncepta kot termina in kot ideje;
- pridobi temeljno zgodovinsko orientacijo o prevladujočih kanonizacijskih praksah v posameznih obdobjih;
- pozna temelje avtorje, pomembne za sodobno teoretsko refleksijo koncepta, pa tudi njegovo kritiko (Altieri, J. in A. Assmann, Bloom, Bourdieu, Guillory, Moretti, Casanova, Damrosch);
- razvije sposobnost samostojnega preučevanja in kritičnega komentiranja posameznih primerov kanonizacije;
- razvija veščine argumentacije in uporabe znanja v novih situacijah;
- razvija sposobnost apliciranja pridobljenih konceptov na analizo različnih zgodovinskih situacij in še zlasti aktualnih razmer.

• Altieri, Charles: An idea and ideal of literary canon. Critical Inquiry 10/1, 1983: 37–61. E-gradivo
• Bloom, Harold: The Western Canon. The Books and School of the Ages. New York, San Diego, London: Harcourt Brace & Company, 1994. E-gradivo
• Bourdieu, Pierre: The field of cultural production, or: the economic world reversed. (Prev. iz francoščine Richard Nice). Poetics 12/4–5, 1983: 311–356. https://doi.org/10.1016/0304-422X(83)90012-8
• Dović, Marijan, Jon Karl Helgason: National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe. Leiden: Brill, 2017. Katalog
• Dović, Marijan: Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika [Prešeren after Prešeren: The Canonization of the National Poet and Cultural Saint]. Ljubljana: LUD Literatura, 2017. Katalog
• Gorak, Jan: The making of the modern canon. Genesis and crisis of a literary idea. London, Atlantic Highlands: The Athlone Press Ltd, 1991.
• Guillory, John: Cultural capital. The Problem of Literary Canon Formation. Chicago, London: The University of Chicago Press, 1993.
• Juvan, Marko: »Literarni kanon«. Literatura 13, 1995: 116–135. E-gradivo

Seminar 100 %

Marijan Dović je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, predava pa tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Objavil je monografije Sistemske in empirične obravnave literature (2004), Slovenski pisatelj (2007), Mož z bombami (2009), Prešeren po Prešernu (2017) in National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (z J. K. Helgasonom, 2017). Uredil je vrsto domačih in mednarodnih znanstvenih publikacij (o posameznih avtorjih, literaturi in cenzuri, založništvu, zgodovini knjige, prostorskem obratu v literarnih vedah ter literaturi in glasbi). Njegove osrednje objave obravnavajo literaturo romantike, evropski kulturni nacionalizem, nacionalne pesnike in kulturne svetnike, avantgardna gibanja prve polovice 20. stoletja, literarni kanon, sistemsko teorijo in teorijo avtorstva. Je glavni urednik znanstvene revije Primerjalna književnost (2016–) in član uredniškega sveta zbirke Studia litteraria (2018–). Kot sourednik knjige Great Immortality: Studies on European Cultural Sainthood (z J. K. Helgasonom, 2019) je leta 2021 dobil evropsko komparativistično nagrado ESCL Excellence Award for Collaborative Research.

Izbrana bibliografija:

• Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju. [Slovenian Writers and Imperial Censorship in the Long Nineteenth Century]. Ur. / ed. Marijan Dović. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
  Great Immortality: Studies on European Cultural Sainthood (co-edited with J. K. Helgason). Leiden: Brill, 2019.
• National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (with J. K. Helgason). Leiden: Brill, 2017.
• Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika [Prešeren after Prešeren: The Canonization of the National Poet and Cultural Saint]. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.
• Mož z bombami: Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda [The Man with the Bombs: Anton Podbevšek and the Slovenian Historical Avant-Garde]. Novo mesto: Goga, 2009.
• Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu [The Slovenian Writer: The Development of the Role of the Literary Producer in the Slovenian Literary System]. Ljubljana: ZRC SAZU, 2007.
• Sistemske in empirične obravnave literature [Systemic and Empirical Approaches to Literature]. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004.
• “National Poets and Romantic (Be)Longing: An Introduction.” Arcadia: Zeitschrift fur vergleichende Literaturwissenschaft 52.1 (2017), 1–9.
• “From Autarky to ‘Barbarian’ Cosmopolitanism: The Early Avant-Garde Movements in Slovenia and Croatia.” In: Goldwyn, Adam J. (ed.), Silverman, Renée M. (ed.). Mediterranean Modernism: - Intercultural Exchange and Aesthetic Development. New York: Palgrave Macmillan, 2016. 233–250.
• “France Prešeren: A Conquest of the Slovene Parnassus.” In: Cornis-Pope, Marcel (ed.), Neubauer, John (ed.). History of the Literary Cultures of East-Central Europe: Junctures and Disjunctures in the 19th and 20th Centuries. Amsterdam: J. Benjamins, 2010, vol. IV. 97–109.
• “The Slovenian Interwar Literary Avant-Garde and Its Canonization.” In: Bru, Sascha (ed.). Europa! Europa?: The Avant-Garde, Modernism, and the Fate of a Continent. Berlin: Walter de Gruyter, 2009. 36–48.