Južnoslovanske literature

Osnovni cilj predmeta je razvijanje in poglabljanje medkulturne literarne kompetence v kontekstu južnoslovanski literarnih študij in primerjalne zgodovine južnoslovanskih literatur. Študentke in študentje bodo sposobni navesti temeljna književna dela hrvaške, bosansko-hercegovske, srbske, črnogorske, makedonske in bolgarske literature ter jih analizirati v medkulturnem kontekstu in jih primerjati z ustreznimi pojavi v svetovni literaturi.

Cilj je tudi usposobiti študente in študentke za razumevanje in opisovanje specifičnih problemov, s katerimi se srečuje regionalna južnoslovanska literarna komparativistika v razmerju med nacionalno filologijo kot najožjim in svetovno književnostjo kot najširšim okvirjem. Študentje bodo sposobni razmišljati onkraj metodološkega nacionalizma in bodo zmožni literarne in kulturne pojave obravnavati v primerjalnem in transkulturnem oz. transnacionalnem kontekstu.

Ni pogojev za vključitev.

Na začetku se predmet ukvarja s problematiko imenovanja literarnih pojavov in sistemov, ki predstavljajo osrednjo temo obravnave pričujočega izbirnega predmeta. S pomočjo problemskega pristopa bodo študentje raziskovali različne izraze, kot so južnoslovanska/jugoslovanska literatura, postjugoslovanska literatura, narodna literatura, južnoslovanske in slovanske literature v evropskem in svetovnem kontekstu. S poglabljanjem v literarnozgodovinsko problematiko, bodo študentje skušali odgovoriti na vprašanja, kako poteka recepcija teh izrazov v različnih kulturnih okoljih, še posebej pa se bo poudarila povezanost z imaginarijem sosednjih kultur, ki vplivajo na podobo teh reprezentativnih literarnih del.
Študentje bodo pridobili literarnozgodovinsko znanje o srbski, makedonski, črnogorski, bolgarski, bosansko-hercegovski in hrvaški književnosti. Poleg teoretičnega znanja bodo prebrali izbrane odlomke in krajša literarna dela, s čimer bodo bolje razumeli ključne elemente in kanonske pojave v omenjenih književnih tradicijah.
Študentje bodo primerjali pojave na področju različnih literarnih vrst in zvrsti in v južnoslovanskih literaturah od začetka dvajsetega stoletja do danes preko sledečih tematskih sklopov:
- recepcija antičnih motivov v južnoslovanskih literaturah na primeru različnih literarnih prilagoditev mita o Antigoni;
- primerjalna analizi družbenokritične dramatike v prvi polovici dvajsetega stoletja na primeru del Ivana Cankarja in Miroslava Krleže;
- analiza spopada med nacionalnimi literaturami in izzive, s katerimi se soočajo avtorji z dvojno pripadnostjo, kar bodo raziskali skozi primere kot so Zofka Kveder, Sonja Sever, Vladan Desnica in Ivo Andrić;
- problematika položaja avtoric v južnoslovanskih literaturah na primeru del hrvaških avtoric iz osemdesetih let in kasneje: Slavenke Drakulić in Dubravke Ugrešić v primerjalnem kontekstu;
- pomen epistolarnega pisanja in pisemskega diskurza bodo raziskali z analizo dela Julke Hlapec Đorđević, medtem ko se bodo pojmu literarno-aktivistične korespondence posvetili skozi knjigo štirih avtoric Vjetar ide na jug i obrće se na sjever/Veter gre proti poldnevu in se obrača proti polnoči;
- kontekstualizacija južnoslovanskih avantgardnih gibanj (zenitizma, dadaizma, konstruktivizma, nadrealizma) znotraj evropskih avantgard, transnacionalno sodelovanje in specifika literarnih ter umetniških konceptov, utemeljenih na družbenem in kulturnem kontekstu področja;
- tendence magičnega realizma v južnoslovanskih literaturah na podlagi del Živka Činga in Jordana Radičkova;
- povezava med poetičnim diskurzom in konceptom pripadanja ter doma na primeru poezije Ane Ristović;
- pregled postjugoslovanske queer literature, pri čemer se bodo študentje poskušali osredotočiti na njene značilnosti in posebnosti.

Znanje in razumevanje:
- temeljno literarnozgodovinsko znanje o južnoslovanskih literaturah od začetkov do sodobnosti
- razumevanje kompleksnosti procesov literarne kulture v južnoslovanskem prostoru.
- zmožnost problemskega mišljenja o vprašanjih literarne periodizacije in odnosa nacionalne literature do svetovne literature.
Veščine:
- kritična raziskovalna obravnava transnacionalnega literarnega problema.
- podajanje učinkovite raziskovalne argumentacije z vidika literarne zgodovine.
- predstavitev rezultatov raziskovalnega dela pred razredom in argumentirana debata o lastnem raziskovalnem prispevku.

Temeljna:

• Izbrana poglavja iz literarnozgodovinskih priročnikov / Selected chapters from handbooks of literary history
• NOVAK, S. P. Povijest hrvatske književnosti. Od Bašćanske ploće do danas. Zagreb, 2003.
• DERETIĆ, J. Istorije srpske književnosti. Beograd 1983. E-gradivo
• PREGELJ, I. Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih. Jugoslovanska knjigarna, 1938. Katalog E-gradivo
• RAVBAR, M. Pregled hrvatske, srbske in makedonske književnosti. Maribor: Obzorja, 1958. Katalog
• JURANČIČ, J., ŠTAMPAR, E. in RAVBAR, M. Pregled srbske, hrvatske in makedonske književnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964.
• SUŠNIK, F. Jugoslovanska književnost. Maribor: Prosvetna zveza, 1930.

Dodatna:

• JENSTERLE-DOLEŽAL, A. Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2004.
• MIJATOVIĆ, A., WILLEMS, B. (eds) Reconsidering (Post-)Yugoslav Time, Leiden: Brill, 2021.
• Jugoslovenska književnost: prošlost, sadašnjost i budućnost jednog spornog pojma = Yugoslav Literature: the Past, Present and Future of a Contested Notion. Beograd: Čigoja štampa, 2019. Katalog
• MIHURKO PONIŽ, K. Vezi Zofke Kveder s srbskim kulturnim prostorom. Slovenika, [na spletu] (5), 2019, str. 23–48. E-gradivo
• BERONJA, V, VERVAET, S. Post-Yugoslav Constellations: Archive, Memory, and Trauma in Contemporary Bosnian, Croatian, and Serbian Literature and Culture. Berlin, Boston: De Gruyter; 2016.
• HARPER, M. P. KAMBOUROV, D. (eds.) Bulgarian Literature as World Literature. New York: Bloomsbury Academic, 2020.
• SUBIOTTO, N. Razvoj makedonskega romana. V: TOKARZ, Emil (ur.). Świat Słowian. Bielsko-Biała: Wydawnictwo ATH, 2006, str. 260–266.
• HARPER, M. P. KAMBOUROV, D. (eds.) Bulgarian Literature as World Literature. New York: Bloomsbury Academic, 2020.
• DUKIĆ, D. Nacionalna vs. komparativna povijest književnosti, Umjetnost riječi, 1-2, 2003, str. 3–26. E-gradivo
• JAKOBSON, R. Comparative Slavic Studies. The Review of Politics, 16(1), 1954, str. 67–90.
• POSPÍŠIL, I. The Slavonic Literary Studies at the Crossroads: Redefining, or Preserving?. Poznańskie Studia Slawistyczne, (23), 2023, 193–211. E-gradivo
• STARIKOVA, N. N. On the phenomenon of biliterariness (based on the experience of studies of South Slavic literatures). Primerjalna književnost, letnik 42, številka 2, (2019), str. 121–130. E-gradivo
• BRAJOVIĆ, T. Južnoslovenska komparatistika: luksuz ili naučna potreba, Sarajevske sveske, št. 32-33, 2011, str. 93–104. E-gradivo
• Vsakoletno branje in relevantni članki bodo določeni letno in izhajajo iz seminarskih tem in zanimanj študentov.

Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost in aktivno sodelovanje na predavanjih ter opravljena seminarska naloga s predstavitvijo.
˗ seminarska naloga in predstavitev (50 %)
˗ ustni izpit (50 %)

Alenka Jensterle Doležal v Pragi predava slovensko in slovanske književnosti ter literarno teorijo na Filozofski fakulteti Karlove univerze. Diplomirala je iz slovenščine, primerjalne književnosti in filozofije ter doktorirala z disertacijo o Antigoni v slovanskih dramatikah. Je avtorica šestih monografij (tudi ene v češčini in zadnje v angleščine): V krogu mitov: o ženski in smrti v slovenski književnosti (2008), Avtor, tekst, kontekst, komunikacija: poglavja iz slovenske moderne (2014) in Ključi od labirinta: o slovenski poeziji (2017), Mezikulturní dialog. Slovinské stopy v českém prostředí (2022) in Slovene Women Writers at the Beginning of the 20th Century (2023).. Uredila je več zbornikov in kolektivnih monografij – zadnjo o Ivanu Cankarju. Redno objavlja znanstvene članke in razprave v slovenščini, angleščini in češčini.
Izdala je tudi več pesniških in proznih del, v zadnjih letih zbirko Pesmi v snegu (2012) in romana Pomen hiše (2015) in O ljubezni, vojni, izgubi in pozabi (2023).

Izbrana bibliografija:

1.JENSTERLE DOLEŽAL, Alenka, Mit o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska Matica, 2004. ISBN 961-213-099-X. 263 str.
2.JENSTERLE DOLEŽAL, Alenka. Nation (Transnationality), Gender and Politics in the Feminist Work of Julka Chlapec-Đorđević, Knjiženstvo no. 6. Beograd: Filološki fakultet, 1920, s. 1 –26.
http://www.knjizenstvo.rs/en/journals/2020/womens-writing-and-culture/nation-transnationality-gender-and-politics-in-the-feminist-work-of-julka-chlapec-djordjevic
3.JENSTERLE DOLEŽAL, Alenka. „The Shift to Modernity. Czech motives in the literary works of Slovene-Croat author Zofka Kveder.“ Carmen Dutu (ed.). Eurofringes. Translating Texts, translating Cultures. Bucureşti : Pro Universitaria, 2021, s. 63–84. ISBN 978-606-26-1414-0.
4. JENSTERLE DOLEŽAL Alenka. Mezikulturní dialog. Slovinské stopy v českém prostředí. Práce Filozofické fakulty Univerzity Karlovy. Ediční rada Varia. Praha: Nakladatelství Filozofické fakulty UK, 2022.ISBN 978-807671-083-2. 175 s.
5. JENSTERLE DOLEŽAL, Alenka, Mit o Antigoni: metafora ali alegorija. Južnoslovanska dramatika po drugi svetovni vojni. In: Halina Mieckowska i Julian Kornhauser (eds.), Studia slawistyczne. Kraków: Universitatis 1998, s. 153–161. ISBN 83-7052-896-1.
6. JENSTERLE-DOLEŽAL, Alenka, In the Realm of Politics, Nonsense, and the Absurd: The Myth of Antigone in West and South Slavic Drama in the Mid-Twentieth Century.“ In: Movrin, David – Olechowska, Elžbieta (eds.), Classics and Communism in Theatre : Greaco- Roman Antiquity on the Communist Stage. Warsaw: Faculty of Artes Liberales 2019, University of Warsaw, s. 227–243. ISBN 978-83-286-0062-1.