Preskoči na glavno vsebino

Izbrana poglavja iz kulturne zgodovine

Cilji in kompetence

● Študentje in študentke seznaniti z vsebinami, s katerimi bodo poglobili svoje poznavanje lokalne in svetovne zgodovine, predvsem pa odzive »malih ljudi« na globalne družbeno-politične vplive, procese in spremembe.
● Študentje in študentke bodo sposobni kritične analize problema, predvidevanja rešitev s prenosom lastnih in tujih izkušenj ali s sintezo svojih spoznanj .
● Študentje in študentke bodo spoznali in se preizkusili v etnografskem raziskovanju, analizi ustnih virov in sintezi spoznanj.
● Študentje in študentke bodo sposobni oblikovati lastno interpretacijo kulturnih praks iz določene skupnosti in reflektirati, kako je ta praksa vplivala na kulturne procese in spremembe.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Vsebina

Predmet obravnava različne kulturnozgodovinske vsebine, s katerimi študentje poglobijo in dopolnijo svoje humanistično znanje, še posebno s področja antropologije, etnologije in sociologije. Sledeč Petru Burku, ki kulturno zgodovino opredeli kot vedo, ki je izšla iz zgodovinske antropologije in vključuje antropološko razumevanje kultur, tj. načinov življenja ljudi v različnih časih in prostorih, predmet vključuje poznavanje naslednjih tem in pojmov:
● definicije kulture, s poudarkom na antropološki opredelitvi;
● vloga kulture in razumevanje pomena preteklosti v predmodernih, modernih in postmodernih družbah;
● ljudskost, ljudska kultura; nacija, nacionalna kultura;
● tradicija in inovacija;
● avtentičnost;
● identiteta, identifikacijske prakse in simboli;
● nacija; nacionalna identiteta in simboli
● transnacionalne skupnosti in identitete
● percepcija, čustva in odnosi med subjekti in objekti;
● avtorizirani diskurzi pri interpretaciji zgodovine in kulture;
● mediji, medijska pismenost in kultura.

Določeni koncepti so predstavljeni prek spoznavanje zgodovine in etnologije izbranih predmetov (npr. kruh, kava, čokolada, burek ipd.)

Pri seminarju bodo študentje spoznali etnografske metode raziskovanja: intervju, opazovanje z udeležbo, foto-izražanje, izvedba fokusnih skupin in se v njih tudi preizkusijo. S pomočjo metod kritičnega razmišljanja bodo analizirali določeno kulturno prakso iz izbrane lokalna skupnosti in reflektirali, kako vpliva na razvoj in spreminjanje lokalne kulture in identitete.

Predvideni študijski rezultati

Študentje in študentke bodo usposobljeni za razpoznavanje kulturnozgodovinskih in splošno družbenih problemov, ki jih bodo reševali s pomočjo kritičnega mišljenja in pridobljenega znanja s področja kulturnih in zgodovinskih študij.

Temeljna literatura in viri

Temeljna:

  • Burke, Peter. 2007. Kaj je kulturna zgodovina. Ljubljana: Založba Sophia. Katalog
  • Fakin Bajec, Jasna- 2011. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Katalog
  • Mlekuž, Jernej. 2008. Burek.si?! : koncepti, recepti. Ljubljana: Studia humanitatis. Katalog
  • Buljc, Gregor. 2004. Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih prednikov. Maribor: Subkulturni azil.
  • Poljak Istenič Saša, 2013. Tradicija v sodobnost. Janče - zeleni prag Ljubljane. Ljubljana: Založba ZRC SAZU E-gradivo
  • Miller, Daniel. 2016. Materialna kultura. Ljubljana: Studia humanitatis.

Dodatna:

  • Kozmos, Iva; Pogačar, Martin (ur.). 2022. Social impact in Arts and Culture. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Katalog
  • Petrović Tanja (ur.). 2011. Politike reprezentacije v JV Evropi na prelomu stoletja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. E-gradivo
  • Klepec, Peter. 2019. Matrice podrejanja. Kapitalizem in perverzija 2: Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo. Katalog
  • Fakin Bajec, Jasna (ur.). 2022. Dediščina v akciji: poti in načini vključevanja dediščinskih praks v vzgojno-izobraževalne vsebine. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. E-gradivo
  • Hofman, Ana; Petrović Tanja (ur.). 2023. Affect’s Social Lives. Post-Yugoslav Reflections. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. E-gradivo

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga/portfolio, ki ovrednoti na terenu zaznani problem na temo kulturnih praks (30 %)
Aktivna udeležba na predavanjih in v seminarju ter vključevanje v diskusijo (20 %)
Ustni izpit (50 %)

Reference nosilca

Dr. Jasna Fakin Bajec je znanstvena sodelavka, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2022 je delno zaposlena na UNG, kjer predava in vodi dodiplomski program Kulturna zgodovina in magistrsko smer Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov. Od leta 2021 do leta 2023 je vodila Raziskovalno postajo ZRC SAZU v Novi Gorici. Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe v dediščinske prakse. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi.

Bibliografija: